Referendum o 2. tiru padel, velika zmaga državljana K.: sam svoj KOVAČ(ič)

Roko na srce, odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o 2. tiru, je veliko presenečenje. In to nadvse prijetno, saj je pravosodje tokrat prisluhnilo zdravi kmečki pameti.

Še Marsovec bi namreč opazil, da pred referendumom o nesramno dragi železniški progi Divača-Koper obe strani nista imeli niti približno enakih možnosti za predstavitev argumentov.

To se je doslej zgodilo že ničkolikokrat. Izrazito skorajda na vseh referendumih. Pa tudi na parlamentarnih volitvah, saj je politična levica vedno imela prevlado v medijih. To se bo ponovilo tudi 10. junija na naslednjih volitvah. Oziroma bolje povedano: neenakopravna kampanja se je že začela, saj mediji na nadvse različne (ne)prikrite načine napihujejo mišice enemu kandidatu.

Michelinko

Tistemu brez vsakega programa, saj veste. Izza vseh vogalov in gostilniških pultov ga opažamo. Je tak kot tisti na pogled prismuknjeni mišičasti napihljivi Michelinko, ki ga vidimo na tovornjakih. Kljub zajetnimi mišicam ima zelo omejen rok trajanja, saj lahko v hipu izpuhti v zrak že ob dotiku drobne bucike.

Da je v takem michelinkovem medijskem svetu samosvoji državljan K. premagal samega premierja, enega najbolj uglednih juristov, ki velja celo za ustavnega pravnika, je neznanski uspeh. Kovač(ič) uspeha bi si zato lahko mirno spremenil ime iz Vilija v Viktorja ali Zmag(ovalc)a. In z njim smo zmagali tudi navadni državljani, ki vidimo anomalije ugrabljene države in dobro vemo, da maketica v železnem ladijskem kontejnerju ne more stati več kot 10.000 evrov. 134.000 evrov za tako svetlobno maketo je zato navadna lopovščina. Nismo vsi tako pogumni kot državljan Vili Kovačič, zato še toliko raje snamemo klobuk pred njim. Posebej, ker gre za človeka, ki je sam svoj kovač, saj se je sam uprl državi. Zato je Kovačič sam svoje sreče kovač.

Zdrava pamet ve…

Da je do referenduma prišlo, je kriva vlada Mira Cerarja, saj ni hotela prisluhniti nobeni kritiki. Zadnja možnost je bil referendum. Da je neveljaven, je kriva spet taista vlada, saj je vedela, da nasprotnikom predrage železnice ne daje enakih možnosti. Vsaj ustavni pravnik je to gotovo vedel, mar ne? Prav bi bilo, da bi zdaj stroške novega referenduma plačal Cerar iz svojega žepa. Brez skrbi, to je drobiž v primerjavi s provizijami, ki so že romale v žepe Cerarjevih izvajalcev projekta drugi tir.

Cena drugega tira je enaka ceni, ki smo jo plačali za štirikrat daljšo štiripasovno avtocesto.

…predragi tir se delati ne sme

Naj postrežemo samo z eno primerjavo. Cena drugega tira je enaka ceni, ki smo jo plačali za štirikrat daljšo štiripasovno avtocesto. Pa čeprav je gradnja kilometra avtoceste precej dražja od kilometra železniške proge. Slovenski avtocestni križ smo veliko preplačali – s tem se strinjajo tako levi kot desni politiki. Na Hrvaškem je bila cena kilometra avtoceste za pol nižja. In sedaj bomo za cenejšo progo plačali več kot trikrat več?!? Zbogom, pamet.

Za božjo voljo vendar, če vlada ne zna, naj najame tujo komisijo, ki bo izvedla mednarodni javni razpis. Pa bomo dobili novo železnico za pol milijarde.

Ljudje seveda niso neumni, pa če so določeni politiki še tako prepričani v to. Navadni ljudje se pač ne spoznajo na vse in volijo, kot se jim zdi. Tudi Hitlerja so izvolili ljudje, ki niso bili nač manj neumni ali pametni od nas. Po štirih letih je ljudem seveda jasno, da je politiku Cerarju povsem odklenkalo. K temu pomagajo tudi dominantni mediji, ki mu ne prizanašajo, saj so že ustvarili novega pretendenta za Cerarjev fotelj.

In prav tu se skriva tisti ostudnež z repom in rožički. Marjan Šarec je samo nova podoba nagega cesarja. Pardon Cerarja. Tako kot je bil Cerar surogat, novi obraz namesto Zorana Jankovića. In le-ta Boruta Pahorja. Nad vsemi naštetimi so volilci povsem obupali, in mediji so jim v podzavest vsilili vedno novega michelinka.

Mediji in levičarska elita so se že odločili: Cerar bo žrtveno jagnje, v novi neenakopravni politični tekmi pa bo novi odrešenik (ne pozabimo, da kamniški Michelinko pri maši bere berilo) poskrbel, da ostane vse tako kot prej.

Boš sam svoje sreče kovač?

Zmaga državljana K. je nov premik k točki preloma, ko se bo ancient regime končno sesul. Politična smrt Mira Cerarja namreč to ni. Še več, Cerarjev polom nas ni niti za milimeter približal točki preloma. Pepelnato sivi Miro Cerar bo namreč že 10. junija snel masko, pod katero se bo prijazno nasmihal Marjan Šarec. In vse bo tako, kot je bilo.

Jim bomo pustili? Ne? Kaj bomo potemtakem storili? Ali bolje, naj si to vprašanje postavi vsak sebi. Jim bom pustil? Kaj bom storil? Bom - sam svoje sreče kovač?