[Video] Dr. Matevž Korenč: Genetska revolucija iz Vipavske doline: »Ne lajšamo simptomov, popravljamo napake v DNK« (Vroča tema, 15. 3. 2026)
Naš sogovornik tokratne Vroče teme je bil dr. Matevž Korenč iz podjetja GaletaBio.
V središču Vipavske doline, med vinogradi, sadovnjaki in burjo, zdaj raste nekaj, kar mnogi že imenujejo slovenski biotehnološki preboj v svetovnem merilu. V Ajdovščini nastaja Bio-tehnološki park, ki bi mu lahko rekli, slovenski Biotehnopolis – gre za prvi tovrstni center v državi, ki bo povezal znanost, industrijo in univerzo v Novi Gorici.
Projekt je v celoti financiran s slovenskim zasebnim kapitalom, pri njem pa bodo sodelovali tudi raziskovalci Univerze v Novi Gorici. Cilj je jasno začrtan, želijo ustvariti okolje, v katerem bo mogoče razvijati in proizvajati zdravila nove generacije – terapije, ki lahko popravljajo napake v našem genskemu zapisu in spreminjajo prihodnost svetovne medicine.
Biotehnopolis in GaletaBio – slovenski »Silicon Valley«
Eden od vodilnih sogovornikov te zgodbe je dr. Matevž Korenč, biokemik in inovator, zaposlen v podjetju GaletaBio, ki že aktivno gradi temelje prihajajoče slovenske revolucionarne biotehnologije. Dr. Matevž Korenč nam s ponosom, pove, da se dogaja mala revolucija: »To niso več zdravila, ki lajšajo simptome, ampak takšna, ki popravljajo napake v našem genetskem zapisu.«
Hočemo ustvariti zdravilo, ki ne uničuje telesa, ampak ga nauči, kako samo premaga raka.
Kdo je dr. Matevž Korenč?
Dr. Matevž Korenč je doktor biokemije, inovator in raziskovalec, ki velja za enega od vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju genske in celične terapije. Bil je eden štirih članov ekipe, ki je prejela nagrado Gospodarske zbornice Slovenije – za napravo Alkalizator, ki predstavlja svetovno unikatno rešitev za hitro in čisto pridobivanje plazmidne DNA, ki je nekakšen prenosni »genetski USB ključek«.
Danes vodi razvojne projekte v podjetju GaletaBio, kjer skupaj z ekipo išče načine, kako znanstvena odkritja spremeniti v industrijsko dostopna zdravila nove generacije. Njegovo delo je usmerjeno v razvoj tehnologij za genska zdravila, predvsem terapije proti raku in redkim genetskim boleznim, ki bi lahko v prihodnjih letih postale temelj sodobne medicine. Živi in ustvarja med Komendo in Vipavsko dolino, kjer se rojeva nova slovenska biotehnološka prihodnost.
Mali mehurčki z velikim poslanstvom
V središču razvojnih in raziskovalnih procesov podjetja GaletaBio so lipidni nanodelci – mikroskopski »maščobni mehurčki«, ki v sebi nosijo genska navodila. Ko jih vnesejo v telo, pošljejo navodilo točno določeni celici, bodisi naj popravlja napačen gen bodisi naj uniči rakavo tkivo. Gre za zdravila nove generacije, ki obetajo preboj pri zdravljenju raka in redkih genetskih bolezni – brez agresivnih stranskih učinkov, ki jih poznamo pri izvajanju klasične kemoterapije.
Gre za zdravila nove generacije, ki obetajo preboj pri zdravljenju raka in redkih genetskih bolezni.
Iz slovenskega laboratorija med svetovno farmacevtsko industrijo
Največji preizkus se začne, ko delujočo terapijo iz epruvete preneseš v industrijski proces. Dr. Korenč pravi, da je to danes največja ovira in obenem tudi velik izziv: »Zdravilo, ki deluje v laboratoriju, moraš znati reproducirati v milijonskem številu – mora biti varno, čisto in ponovljivo. To je tisti trenutek, kjer pade večina projektov.«
Zato GaletaBio razvija nove tehnologije in aparature za serijsko proizvodnjo genskih zdravil – od naprave za odpiranje bakterijskih celic do visoko kontroliranih sistemov čiščenja molekul DNA in RNA.
Alkalizator – biotehnološki »kavni mlinček«
Prebojni čudež, ki mu pravijo »Alkalizator«, za katerega je ekipa prejela najvišje priznanje GZS, je prva naprava na svetu, ki bakterije odpira kontinuirano in popolnoma nadzorovano. Če povemo poenostavljeno: kot da bi kofeinu iz zrn izvlekli grenkobe. Rezultat so čistejši in hitreje pridobljeni genski zapisi, ki so ključen sestavni del prihodnjih terapij proti raku, kot tudi številnih cepiv prihodnosti.
Slovenski Biotehnopolis – prihodnost v domači dolini
Biotehnopolis bo združil raziskovalne laboratorije, proizvodne obrate in univerzitetno znanje. V njegovem središču bodo mladi znanstveniki, ki bodo skupaj z industrijo ustvarjali nova napredna zdravila, ki so danes še v domeni »znanstvene fantastike«.
Dr. Korenč vidi v njihovem projektu priložnost, da lahko Slovenija postane evropska biotehnološka oaza: »Imamo morje, letališče, čisto naravo in predvsem znanje. Če bomo znali povezati akademsko znanje in farmacevtsko industrijo in širše, bomo postali središče biotehnološkega sveta.«
Če bomo znali povezati akademsko znanje in farmacevtsko industrijo in širše, bomo postali središče biotehnološkega sveta.
Patenti: najdražja bitka v znanosti
A pot do globalnega trga je precej draga in dolga. Poleg opreme in usposobljenih kadrov podjetja bremeni še patentna vojna – drag postopek zaščite izvirnih idej v ZDA, Evropi in Aziji. »Patenti niso milijoni, ki se zgodijo čez noč. Da jih dobiš, moraš dokazati izvirnost, potem pa plačevati njihovo vzdrževanje v vsaki državi posebej,« opozarja dr. Korenč. »Vendar vse to zmorejo samo tisti, ki razmišljajo dolgoročno in dobro vedo, da imajo resnično edinstveno znanje v svetovnem merilu, brez konkurence, torej so edini.«
Slovenska tekma in sodelovanje z velikani
Slovensko podjetje GaletaBio tako že ambiciozno tekmuje in hkrati sodeluje z največjimi laboratoriji v Bostonu, San Franciscu, Singapurju in Šanghaju. Z ameriškimi partnerji že sodelujejo pri razvoju genskega cepiva proti raku, kjer bo slovenska tehnologija poskrbela za natančno dostavo DNK v obolele celice. »Če se bomo znali povezati, imamo vse pogoje, da Evropa in svet gledata proti Vipavski dolini,« pravi dr. Korenč.
Verjamem, da bo prvo zdravilo nove generacije, ki bo raka zdravilo znotraj genov, nastalo prav v Sloveniji.
Celoten pogovor z dr. Matevžem Korenčem iz podjetja GaletaBio lahko poslušate v novi epizodi podkasta Vroča tema.
1 komentar
lovec
Dobre oddaje vendar voditelj preveč upada v besedo govorniku ma ne samo v tem premeru zato bi prosil urednika naj ukrepa glede vodenje oddaje lp
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.