Ekonomisti: Prihodnja vlada bo morala urediti javne finance in odpreti dialog z gospodarstvom

Včeraj je na POP TV potekalo soočenje predsednikov strank, ki je pokazalo velika razhajanja med političnimi akterji glede ključnih vprašanj prihodnjega razvoja države.

Slovensko gospodarstvo se po ocenah številnih ekonomistov sooča z obdobjem, ko bodo potrebne bolj premišljene fiskalne in razvojne odločitve. Profesor mednarodne ekonomije Mojmir Mrak opozarja, da bo morala prihodnja vlada najprej opraviti temeljit pregled javnih financ in popraviti vrsto zamujenih priložnosti preteklih let.

»Nova koalicija, kakršnakoli že bo, bo morala narediti resen pregled in analizo odhodkov,« poudarja Mrak. Po njegovih besedah tudi zadnje poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) opozarja, da je slovenski proračunski primanjkljaj glede na trenutne razmere previsok, čeprav o tem v javni razpravi skoraj ni bilo govora.

Selektivna fiskalna politika namesto radikalnih rezov

Mrak ob tem poudarja, da razmere danes niso primerljive s krizo iz leta 2013, ko je bila država na robu finančnega zloma. »Takrat je bila situacija dejansko na robu bankrota – zdaj ni tako,« pojasnjuje. Po njegovem mnenju zato Slovenija ne potrebuje radikalnih rezov, temveč selektiven pristop k upravljanju javnih financ.

To pomeni, da bi morali tam, kjer gospodarska rast omogoča stabilnost, nekatere izdatke zamrzniti, medtem ko bi na drugih področjih – predvsem tam, kjer gre za razvojne projekte – sredstva ohranili ali celo povečali.

Dialog z gospodarstvom kot ključna naloga prihodnje vlade

Ena osrednjih kritik aktualne vlade je po Mrakovih besedah pomanjkanje vsebinskega dialoga z gospodarstvom. »Ta vlada ni vzpostavila resnega vsebinskega dialoga z gospodarstvom. In to se je dogajalo praktično tri leta in pol,« opozarja.

Meni, da so se odločitve pogosto sprejemale ad hoc, brez širših posvetovanj z zasebnim sektorjem. Posledica sta bili slabša investicijska dinamika in večja negotovost med podjetji.

Podobno opozarjajo tudi drugi slovenski ekonomisti. Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je večkrat poudaril, da Slovenija potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje, saj podjetja investicije načrtujejo dolgoročno. Po njegovem mnenju bi morala država več pozornosti nameniti konkurenčnosti gospodarstva, davčni stabilnosti in hitrejšemu razvoju infrastrukture.

Tudi ekonomist Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister, opozarja, da je za majhno odprto gospodarstvo ključna fiskalna disciplina. Po njegovem mnenju bi morala država v času relativno ugodne gospodarske rasti ustvarjati več fiskalnih rezerv, ki bi omogočile učinkovitejše odzive v času kriz.

Zamujene priložnosti pri razvojnih projektih

Mrak opozarja tudi na nekatere zamujene razvojne priložnosti. Po njegovem mnenju bi moral slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NOO) veliko bolj poudarjati konkurenčnost gospodarstva.

Namesto tega so bila sredstva pogosto razdeljena med številne lokalne projekte, kar ni prineslo dovolj dolgoročnih razvojnih učinkov.

Opozarja tudi, da vlada pogosto ni upoštevala priporočil strokovnjakov iz makroekonomskega sveta.

Geopolitična tveganja in negotovo mednarodno okolje

V pogovoru so bile izpostavljene tudi širše mednarodne razmere. Stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu in morebitni konflikt z Iranom lahko pomembno vplivata na globalne dobavne verige ter cene energentov.

Po Mrakovem mnenju se svet postopoma premika v obdobje večje geopolitične negotovosti, podobno kot v sedemdesetih letih po razpadu sistema Bretton Woods. To pomeni, da bodo podjetja in države v prihodnje delovala v okolju, kjer bodo politična in geostrateška tveganja stalna spremljevalka gospodarskih odločitev.

Evropa pred izzivom reform

Mrak opozarja tudi na širši evropski kontekst. Po njegovem mnenju se Evropska unija sooča z resnimi notranjimi izzivi – od geopolitičnih napetosti do krepitve populističnih političnih gibanj v nekaterih državah.

Rast političnih sil, kot so skrajno desne stranke v Franciji, Nemčiji in Avstriji, po njegovem mnenju ne vodi nujno k tesnejši evropski integraciji.

Če želi Evropska unija ohraniti svojo globalno vlogo, bo morala po Mrakovih besedah v naslednjih letih izvesti pomembne reforme. Po njegovi oceni ima evropski projekt približno od tri do pet let časa, da se prilagodi novemu multipolarnemu svetu.

Pot do višje gospodarske rasti

Na vprašanje, kaj bi lahko dolgoročno povečalo slovenski bruto domači proizvod, Mrak poudarja pomen tehnološkega razvoja, produktivnosti in inovacij. Med področji, ki bi lahko pomembno vplivala na prihodnjo rast, izpostavlja tudi umetno inteligenco, ki lahko poveča učinkovitost podjetij in ustvari nove gospodarske priložnosti.

A brez stabilnih javnih financ, predvidljive gospodarske politike in konstruktivnega dialoga med državo ter gospodarstvom bo po mnenju številnih ekonomistov težko izkoristiti razvojni potencial države.

Prihodnja vlada bo zato po Mrakovih besedah pred zahtevno nalogo: vzpostaviti bo morala zaupanje med politiko, gospodarstvom in strokovno javnostjo ter hkrati zagotoviti fiskalno stabilnost in razvojno usmerjene politike.