Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti

Tokratna, že 249. številka Domovine prinaša razprave o družbenih in političnih vprašanjih, od zaupanja v znanje in položaja mladih do delovanja institucij ter aktualnih političnih odločitev.

Matej Tušak v pogovoru s Tomažem Cudrom opozarja, da v Sloveniji premalo cenimo znanje in sposobnosti, saj družbo zaznamujejo ideološke delitve, pristranski mediji in sistem, ki ne spodbuja najboljših, ampak jih pogosto potiska tako daleč, da odidejo.

Peter Avsenik piše o tem, da se mladi v Sloveniji in drugod vse bolj politično pomikajo proti desni, kar povezuje z razočaranjem nad levico, vplivom ideoloških pritiskov ter željo po večji svobodi govora, odgovornosti in jasnejši družbeni identiteti.

Aljuš Pertinač v pogovoru z Vido Petrovčič pojasnjuje, da oblikovanje nove vlade zahteva čas in usklajevanje, pri čemer naj bi Janez Janša deloval premišljeno, Robert Golob pa predvsem javno in brez jasne strategije.

Andraž Šest piše, kako je v Sudanu v 90. letih pod vplivom bin Ladna in Turabija nastala mednarodna islamistična mreža, ki je povezala ideologijo, financiranje in usposabljanje ter postavila temelje sodobnega terorizma.

Petro Beshta opisuje, kako Ukrajina med vojno vzpostavlja digitalni protikorupcijski sistem, ki povezuje zakonodajo, nadzor in tehnologijo ter jo postopoma spreminja v enega najhitreje reformiranih upravnih prostorov v Evropi.

Peter Avsenik piše o tem, kako slovenska šola zaradi preveč zaščitniške vzgoje, omejene avtonomije učiteljev in sistemskih prilagoditev postopoma niža raven znanja ter učence spreminja v pasivne žrtve učnega procesa.

Peter Avsenik se dotakne tudi teme o tem, kako se politična moč Gibanja Svoboda po državi očitno krha tudi na lokalni ravni, saj je novogoriški mestni svet zavrnil županov predlog, pri čemer je proti glasoval tudi del svetnikov iste stranke.

Andraž Šest opisuje, kako je poskus atentata na Donalda Trumpa na večerji z dopisniki Bele hiše sprožil razpravo o političnem nasilju, varnosti in radikalizaciji v ZDA ter o vplivu ideoloških in finančnih omrežij v družbi.

Aljuš Pertinač opisuje, kako odločitev predsednice republike, da ne predlaga mandatarja, razume kot sporno ravnanje, ki podaljšuje negotovost pri oblikovanju vlade ter odpira vprašanja o njeni vlogi v parlamentarnem sistemu.

Matej Leskovar razlaga, kako ljudskofrontna strategija kot »trojanski konj« omogoča infiltracijo institucij, oslabitev in izrinjanje partnerjev ter preoblikovanje koalicij v enopartijski nadzor, kar ponazarjajo prevzemi oblasti v Vzhodni Evropi po drugi vojni.

Igor Gošte opisuje, kako je genetika vplivala na njegove lastnosti in zdravje, a kljub koronarni bolezni s prilagojeno rekreacijo in zdravniškimi nasveti ohranja aktiven življenjski slog ter poudarja, da bolezen ne pomeni konca športa.

Sledita dva komentarja, v katerih Primož Lampič razmišlja o volilnih manipulacijah, Milena Miklavčič pa o odvisnosti od slave ter težkem soočanju javnih oseb z obdobjem, ko slava mine, in vlogi medijev pri ustvarjanju in jemanju pozornosti.

Vaške straže so bile v okupirani Sloveniji hkrati samoobrambne enote in del odporniške vojske Kraljevine Jugoslavije, piše Matej Leskovar. 

O Veroniki Lestan, učiteljici s Primorske, ki je zaradi zavračanja sodelovanja z OF leta 1943 postala žrtev vojnega nasilja, piše Peter Avsenik. Veronika danes velja za simbol verne in narodno zavedne odpornosti.

Verena Vidrih Perko piše o Miltiadu kot simbolu antičnega junaka in o tem, kako demokracija svoje voditelje povzdigne in nato zavrže ter ob tem primerja antične ideale s sodobno družbo.

Ivan Sivec predstavi življenje Antona Aškerca, kar stori v obliki pogovora in preko spominov njegovega pranečaka Avgusta. V rubriki narodno zabavno pa predstavi klarinetista in pedagoga Vita Muženiča ter njegovo bogato glasbeno pot.

Dragica Motik in Matija Grgat v članku kritično pišeta o otroški in mladinski literaturi v šolah ter opozarjata, da so nekatere vsebine neprimerne za učence. Menita, da takšna besedila lahko negativno vplivajo na vzgojo in razvoj otrok v šoli.

P. dr. Andraž Arko nam tokrat predstavi film z naslovom Nekaj mi je prišlo na misel.

Selma Bizjak pa je za nas pripravila recept za piščančje krače z medeno glazuro in zelenjavno prilogo.

Tudi v tej številki pa ne manjka razvedrila za prosti čas.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.