Če opozicija ne bo želela sodelovati, to ne bo iz vsebinskih razlogov

Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je predstavil vsebino predloga sporazuma Partnerstvo za uspešno Slovenijo, s katerim vlada vabi opozicijske stranke k sodelovanju pri pripravi zakonodaje v mandatu 2026–2030. »Nikakor si ta koalicija in ta vlada ne predstavlja, da ima vse znanje in da je najpametnejša na tem svetu. Želimo in spoštujemo tudi znanja opozicijskih poslancev, opozicijskih poslanskih skupin,« je dejal. Če opozicija ne bo želela sodelovati, po njegovem mnenju za to obstajajo neki razlogi, ki niso vsebinski. Zakaj si sicer katerakoli stranka ne bi želela deliti svojega znanja z državljani in sooblikovati zakonodajo?

»Vsem strankam pošiljamo predlog sporazuma o Partnerstvu za uspešno Slovenijo. S tem dokumentom vabimo stranke opozicije k sodelovanju, da sooblikujejo zakonodajo, ki bo nastajala v tem mandatu,« je dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak ter pojasnil, da se stranke lahko vključijo v pripravo zakonodaje pred sprejemom posameznega zakona na vladi. Pri tem nimajo nobene obveznosti – torej če sodelujejo, ne pomeni, da morajo v DZ glasovati za ta predlog. Vsaka od opozicijskih podpisnic partnerstva ali poslanca narodnih skupnosti lahko kadar koli državnemu sekretarju in drugim podpisnikom sporoči, da odstopa od partnerstva, ter za to odločitev navede razloge. Enako možnost ima tudi koalicija kot celota.

Možnost, da tudi opozicijske stranke pripravijo zakone

Opozicijskim strankam ponujajo možnost, da tudi same pripravijo zakone, ki jih bodo posredovali pristojnim ministrom in kasneje vladi. Obenem sporazum ohranja obstoječe mehanizme sodelovanja s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi deležniki. Dokument so posredovali vsem koalicijskim in opozicijskim strankam, pa tudi poslancema manjšin.

Kot je pojasnil Gorenak, predlog dokumenta izhaja iz ocene, da Slovenijo v prihodnjih letih čakajo pomembne ustavne spremembe, sistemske reforme, krepitev gospodarskega razvoja in izboljšanje javnofinančne slike države. Ob tem dokument poudarja tudi pomen sodelovanja v času nestabilnih mednarodnih razmer.

Sporazum predvideva ustanovitev Sveta partnerstva, v katerem bi sodelovali vodje poslanskih skupin podpisnic sporazuma ter državni sekretar, pristojen za koordinacijo odnosov med vlado in državnim zborom. Namen telesa je usklajevanje zakonodajnih predlogov še pred njihovim sprejemom na vladi. Po predlogu bi ministrstva bi zakonske predloge, ki se obravnavajo po rednem postopku, partnerjem posredovala najmanj deset dni pred obravnavo na vladi. Opozicijske stranke bi lahko nanje podale pripombe oziroma izrazile podporo, v primeru odprtih vprašanj pa bi sklicali sejo Sveta partnerstva.

Gorenak je tudi povedal, da podpis partnerstva za Resni.co ne bi pomenil, da so del koalicije – seveda jim priznavajo status opozicijske stranke. »Pred sprejetjem odločitve bomo sporazum podrobno preučili, preverili njegovo vsebino ter ocenili, v kolikšni meri vključuje programska izhodišča in rešitve, za katere se zavzemamo,« so glede Partnerstva za uspešno Slovenijo sporočili iz Resni.ce. Kot so napovedali, se bodo o morebitnem podpisu sporazuma predvidoma opredelili v začetku prihodnjega tedna, po zaključeni interni razpravi. 

Državni sekretar se je odzval tudi na potezo opozicije, ki danes v DZ vlaga predlog za spremembo ustave za uvedbo 18 volilnih enot in relativnega preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. »Partnerstva sicer še ni, ampak za sprejem takega zakona je potrebna dvotretjinska večina in brez vladnih strank to ne bo šlo,« je komentiral.

Novinarji so državnega sekretarja vprašali še glede polemičnih – včasih zelo vročih – razprav v DZ. O tem bo danes govora tudi na posvetu pri predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću. Gorenak, ki je bil trikrat poslanec, je dejal, da v sankcije ne verjame – po njegovih besedah včasih pride do situacij, ko je človek malo ostrejši. »Izrečena žalitev v parlamentu več pove o tistem, ki jo izreče, kot pa o tistem, ki mu je namenjena,« je poudaril in dodal, da bi sam raje stavil na individualni odnos posameznega poslanca do teh vprašanj. 

Se bosta koalicija in opozicija poenotili glede preferenčnega glasu?

Opozicijskim strankam bi partnerstvo morda prišlo prav – Svoboda, SD ter Levica in Vesna so danes predlagale začetek postopka spremembe 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ. Cilj je več neposrednega vpliva volivcev na to, kdo jih bo dejansko zastopal v državnem zboru, so navedli.

V vsaki od 18 volilnih enot bi volivci volili po pet predstavnikov v parlament, pri čemer bi imeli še možnost preferenčnega glasu. Predlog naj bi bil podoben tistemu, ki so ga v minulem mandatu predstavili v stranki NSi, uvedba preferenčnega glasu pa je prav tako dobila močno podporo na posvetovalnem referendumu junija 2024. V Resni.ci načeloma podpirajo uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v DZ, je dejal poslanec Nedeljko Todorović – to imajo zapisano tudi v programu stranke.