Bruselj zvišal napoved rasti, Šircljevo ministrstvo napoveduje ukrepe za primanjkljaj pod tremi odstotki
Slovensko gospodarstvo naj bi letos zraslo precej bolj, kot je Evropska komisija pričakovala spomladi. Ob izboljšanih obetih iz Bruslja prihaja tudi opozorilo o javnih financah: primanjkljaj bi prihodnje leto lahko dosegel 4,5 odstotka BDP. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Širclja odgovarja z napovedjo rebalansa in ukrepov, s katerimi želi primanjkljaj ohraniti pod tremi odstotki.
Evropska komisija je napoved letošnje slovenske gospodarske rasti zvišala z 1,9 na 3,9 odstotka. Popravila je tudi pričakovanja za prihodnje leto: namesto 2,3-odstotne zdaj napoveduje 2,9-odstotno rast. To je spodbudna novica za podjetja, zaposlene in državno blagajno, saj več gospodarske dejavnosti praviloma pomeni tudi več davčnih prihodkov.
Toda močnejše gospodarstvo samo po sebi še ne zagotavlja urejenih javnih financ. Komisija Sloveniji za leto 2027 napoveduje 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj, če se uresničijo predpostavke njene napovedi. Vanjo je vključila tudi predvidene učinke Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali 6. decembra.
Odziv finančnega ministrstva je za nadaljnjo razpravo bistven: vlada ob morebitni potrditvi zakona napoveduje prilagoditev proračuna. Cilj je uskladiti prihodke in odhodke tako, da bi primanjkljaj ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda.
Ministrstvo napoveduje prilagoditev proračuna
»Gre za potencialni primanjkljaj,« poudarjajo na ministrstvu. S tem opozarjajo, da je bruseljska številka napoved ob določenih predpostavkah, na katero lahko vlada z dodatnimi odločitvami še vpliva.
Po pojasnilih ministrstva komisija še ne upošteva vseh načrtovanih ukrepov. Nekateri zahtevajo zakonske spremembe, drugi drugačno organizacijo javnega sektorja, urejanje evidenc ali odlog posameznih investicij. Če bo razvojni zakon potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna za leto 2027.
Pozitivni del odziva Šircljevega resorja je konkreten: ministrstvo prevzema zavezo, da bo ob davčnih in drugih spremembah prilagodilo tudi porabo. Razvojne ukrepe želi povezati z obvladovanjem javnih financ. Uspešnost tega pristopa bo odvisna od obsega in pravočasne izvedbe ukrepov, ki jih bo vlada vključila v rebalans.
Ministrstvo prevzema zavezo, da bo ob davčnih in drugih spremembah prilagodilo tudi porabo.
Za razumevanje razprave je koristna preprosta razlaga. Primanjkljaj nastane, ko država in druge enote sektorja država porabijo več, kot zberejo prihodkov. Če znaša 4,5 odstotka BDP, to pomeni letni razkorak v višini 4,50 evra na vsakih sto evrov gospodarske dejavnosti. Ne pomeni pa, da državni dolg znaša 4,5 odstotka BDP: dolg je nakopičena obveznost, primanjkljaj pa letni rezultat.
Zakaj se izračuna razlikujeta?
Komisija učinek razvojnega zakona ocenjuje na približno 1,2 odstotka BDP, ministrstvo pa na približno 0,8 odstotka BDP. Razlika znaša 0,4 odstotne točke BDP.
Ministrstvo uporablja dinamično oceno: poleg neposrednega zmanjšanja prihodkov upošteva tudi pričakovani odziv gospodarstva. Če razbremenitve spodbudijo zaposlovanje, naložbe in potrošnjo, se lahko del začetnega izpada vrne v javne blagajne. Kolikšen bo ta učinek, je odvisno od dejanskega odziva podjetij in gospodinjstev.
Po navedbah ministrstva komisija teh učinkov ni upoštevala na enak način. Ministrstvo svojo oceno primerja tudi z izračuni Mednarodnega denarnega sklada. To ostaja pojasnilo ministrstva o razlikah med ocenami, ne zagotovilo, da se bo ugodnejši izid tudi uresničil.
Tudi nižja ocena učinka zakona sama zase še ne pojasni celotne poti od 4,5-odstotnega primanjkljaja do cilja pod tremi odstotki. Za to bodo potrebni še drugi ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani.
Večja rast, počasnejše dražitve
Napoved prinaša tudi obete, ki jih bodo ljudje lažje občutili v vsakdanjem življenju. Povprečna inflacija naj bi se s 3,4 odstotka letos znižala na 2,4 odstotka prihodnje leto in na 2,3 odstotka leta 2028.
Nižja inflacija ne pomeni vrnitve cen na prejšnjo raven. Pomeni predvsem, da naj bi se življenjske potrebščine dražile počasneje.
Obenem komisija napoveduje nadaljnjo nominalno rast plač: letos za 7,4 odstotka, prihodnje leto za 5,7 odstotka in leta 2028 za 5,2 odstotka. Če se bodo te napovedi uresničile, bo rast povprečnih plač presegala rast cen. Posamezna gospodinjstva bodo izboljšanje občutila različno, odvisno od svojih dohodkov in stroškov.
Gospodarsko rast bo podpirala predvsem domača poraba. Zasebna potrošnja naj bi se letos povečala za 2,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,2 odstotka. Pomembna opora ostaja trg dela z visoko zaposlenostjo in nizko brezposelnostjo.
Graf 1: Evropska komisija je izboljšala napoved gospodarske rasti
Naložbe naj bi letos zrasle za 8,2 odstotka, prihodnje leto pa precej počasneje, za 2,6 odstotka. Za leto 2028 je napovedana ponovna okrepitev na pet odstotkov.
Pri izvozu ostaja pomembna omejitev: ker naj bi uvoz rasel hitreje od izvoza, bo prispevek njune razlike h gospodarski rasti negativen. To ne pomeni nujno upadanja izvoza, temveč da bo domače povpraševanje povzročilo še hitrejše povečevanje nakupov iz tujine.
Prihranki v evidencah, postopkih in organizaciji dela
Ministrstvo načrtuje učinkovitejšo porabo socialnih transferjev in preprečevanje neupravičenih izplačil. Napoveduje boljšo izmenjavo podatkov med organi, sprotno preverjanje upravičenosti in centralizirano izterjavo. Z elektronskim preverjanjem neskladij želi odkrivati tudi prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča.
Ministrstvo načrtuje učinkovitejšo porabo socialnih transferjev in preprečevanje neupravičenih izplačil.
Takšna usmeritev lahko pomaga ohraniti sredstva za ljudi, ki pomoč potrebujejo. Ob tem bo pomembno, da bodo evidence pravilne in postopki dovolj hitri, da upravičenci zaradi administrativnih napak ne bodo ostajali brez podpore.
Pri stroških dela v javnem sektorju ministrstvo napoveduje boljše upravljanje kadrov, digitalizacijo in preprostejše postopke. Zaposlenost želi prilagajati tudi z naravnim odlivom in prerazporejanjem zaposlenih.
Pri stroških dela v javnem sektorju ministrstvo napoveduje boljše upravljanje kadrov, digitalizacijo in preprostejše postopke.
Del načrtovanih prilagoditev predstavljajo odlogi nekaterih investicij. Pri njih bo pomembno, katere projekte bo vlada prestavila, koliko bo s tem prihranila in kakšne bodo posledice za izvajanje javnih storitev ter gospodarsko dejavnost.
Letošnja napoved pod tremi odstotki, prihodnje leto odvisno tudi od odločitev vlade
Za letos komisija napoveduje primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP, kar je pod triodstotno referenčno mejo. Za prihodnje leto ocenjuje 4,5 odstotka, za leto 2028 pa 4,3 odstotka BDP.
Graf 2: Napoved primanjkljaja opozarja na potrebo po ukrepih
Javni dolg naj bi po napovedi komisije letos znašal 64,5 odstotka BDP, prihodnje leto 64,8 odstotka, leta 2028 pa 65,3 odstotka. To dodatno poudarja pomen pravočasnih proračunskih odločitev.
Izboljšana napoved rasti daje vladi ugodnejše izhodišče, napoved rebalansa pa kaže pripravljenost finančnega ministrstva, da na opozorila odgovori z ukrepi. Naslednji odločilni dokument bo zato rebalans: iz njega bo razvidno, koliko bodo posamezne spremembe prinesle in kako namerava vlada razvojne razbremenitve uskladiti s ciljem primanjkljaja pod tremi odstotki BDP.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.