Kajzer opoziciji očital zavajanje in dvojna merila v zunanji politiki
Zunanji minister Tone Kajzer je v nadaljevanju današnje razprave o interpelaciji poslanki SD Andreji Katič očital zavajanje s trditvijo, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kritizirala Slovenijo. Opoziciji je očital tudi dvojna merila in navedel, da od leta 2022 nobena od 176 skupnih evropskih zunanjepolitičnih izjav ni bila predhodno obravnavana v državnem zboru. Odločno je zavrnil tudi očitke Levice, da sedanja vlada podpira genocid, poslancem pa ponovno pojasnjeval, zakaj diplomacija ne more temeljiti zgolj na javnih obsodbah.
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je med današnjo razpravo o interpelaciji, ki so jo vložili poslanci Socialnih demokratov (SD), Svobode in Levice, ponovno zagovarjal odločitev Slovenije, da avgusta ni podprla skupne izjave Evropske unije proti širjenju izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Po predstavitvi stališč poslanskih skupin je odgovarjal tudi na očitke o kršenju zakonskih obveznosti glede obveščanja parlamenta in o domnevnem odmiku slovenske diplomacije od mednarodnega prava.
Andreja Katič iz SD je vztrajala, da je bila Slovenija edina od 27 članic EU, ki je preprečila sprejetje skupne izjave o izraelskem projektu E1. Ponovila je tudi trditev, da je slovensko ravnanje v svojem govoru o stanju v Evropski uniji kritizirala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kajzer ji je neposredno odgovoril: »Zavajate, gospa Katič, ne bom rekel lažete, zavajate.«
Pojasnil je, da se je predsednica Evropske komisije v omenjenem govoru po njegovih navedbah sklicevala na neuspešno sprejemanje evropskih ukrepov proti Izraelu iz septembra 2025, ko države članice niso dosegle potrebne večine za začasno prekinitev trgovinskih ugodnosti. Med predlaganimi ukrepi je omenil tudi sankcije proti Hamasu, skrajnim izraelskim ministrom in nasilnim naseljencem. »Nikakor pa predsednica Evropske komisije v tej izjavi ni obsodila Slovenije,« je poudaril. Ob tem je opozoril, da predlog za začasno prekinitev trgovinskih ugodnosti ni dobil zadostne podpore v Svetu EU v času prejšnje vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon. Od leta 2022 176 izjav, nobena predhodno potrjena v DZ
Kajzer je opozicijskim poslancem predstavil statistiko skupnih izjav EU na področju zunanje in varnostne politike. Po njegovih podatkih jih je bilo od leta 2022 do danes sprejetih 176. Leta 2022 jih je bilo 30, leta 2023 43, leta 2024 38, lani 37, letos pa doslej 28. »Nobena od teh 176 izjav ni bila obravnavana na odboru za zunanjo politiko ali odboru za zadeve Evropske unije. Nobena ni bila predhodno potrjena v državnem zboru,« je poudaril. Po njegovih besedah je nepridružitev posamezni nezavezujoči izjavi EU operativna diplomatska odločitev, ki ne pomeni spreminjanja zunanjepolitične usmeritve države.
Opozoril je na razliko med pravico državnega zbora do obveščenosti in nadzora ter zahtevo po predhodnem soglasju. Pri tem se je skliceval na Zakon o zunanjih zadevah in poudaril, da zakon vladi omogoča, da parlamentu predlaga opredelitev do posameznega zunanjepolitičnega vprašanja, vendar je k temu ne zavezuje. »Mislim, da je razlika med lahko in mora,« je pripomnil. Predlagatelji interpelacije so medtem večkrat poudarili, da niso zahtevali predhodnega soglasja parlamenta, temveč pravočasno obveščanje o pomembnih zunanjepolitičnih odločitvah.
Asta Vrečko vlado obtožila podpiranja genocida
Med ostrejšimi nastopi je bil govor poslanke Levice Aste Vrečko, ki je vladi Janeza Janše očitala, da se je postavila na stran izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in vojnih zločinov. »V tej vladi sedijo prijatelji vojnih zločincev,« je dejala in ministrovo sklicevanje na tiho diplomacijo označila za prikrivanje podpore izraelski politiki.
Kajzer je njene navedbe zavrnil. »Ta vlada, jaz mislim, da katerakoli vlada, nikoli ni podpirala in ne bo podpirala genocida, gospe in gospodje, v kakršnikoli obliki,« je poudaril. Ob tem se je vprašal, zakaj Asta Vrečko v prejšnji vladi kot ministrica ni podprla pridružitve Slovenije postopku Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem. Vrečko ob njegovem odgovoru ni bilo v dvorani, na kar je opozoril tudi sam.
Minister je opozoril še na ravnanje nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon ob smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija. Spomnil je, da je slovensko zunanje ministrstvo takrat izrazilo sožalje, Raisiju pa pripisal odgovornost za tisoče usmrtitev in nasilje nad iranskimi ženskami. Vprašal se je, kakšno sporočilo je sožalje poslalo iranskim ženskam, ter takšno ravnanje označil za aktivizem in izjavo zaradi izjave.
Žakelj interpelacijo označil za vihar v kozarcu vode
Podporo ministru so v razpravi izrazile koalicijske poslanske skupine. Janez Žakelj, ki je predstavil stališče poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, je ocenil, da opozicija zunanjepolitično vprašanje izrablja za notranjepolitično obračunavanje. Po njegovih besedah je nepridružitev eni od številnih evropskih izjav postala povod za ustvarjanje političnega konflikta, čeprav Slovenija še naprej podpira rešitev dveh držav in obsoja nezakonite izraelske naselbine. Dogajanje je označil za »vihar v kozarcu vode« in opozoril, da bi morala biti slovenska diplomacija usmerjena predvsem v varnost, nacionalne interese in gospodarsko sodelovanje.
Podobno stališče je v imenu Demokratov Anžeta Logarja predstavila Ana Cajhen. Poudarila je, da je dialog z Izraelom nujen del diplomatskega delovanja in da odločitev Slovenije ni povzročila ohladitve odnosov z evropskimi partnericami. Demokrati interpelacije ne bodo podprli, je napovedala.
Kajzer vztraja pri tihi diplomaciji
Minister je opoziciji ponovno pojasnjeval tudi razliko med javnimi izjavami in neposrednim diplomatskim delovanjem. Kot primer je navedel dogajanje okoli Grenlandije, ko so ZDA evropskim državam grozile z uvedbo carin. Po njegovi oceni so bili za umiritev razmer odločilni pogovori za zaprtimi vrati, ne javne obsodbe. Podobno po njegovih besedah velja za številne mednarodne krize, pri katerih so se izjave in obsodbe vrstile, razmere pa se niso izboljšale.
»Tiha diplomacija ni molk in ni odsotnost stališč, ampak odločitev, da stališče povemo tam, kjer lahko kaj spremeni, ne le tam, kjer se bo to lepo slišalo,« je pojasnil. Ponovno je izpostavil gospodarsko diplomacijo kot eno prednostnih nalog zunanjega ministrstva. Napovedal je, da bo prihodnji teden vodil gospodarsko delegacijo v Kenijo, kjer želijo slovenskim podjetjem odpreti nove poslovne priložnosti.
Katičeva priznala, da uspeha interpelacije ne pričakuje
Podporo interpelaciji so napovedali v Svobodi, SD in Levici, proti njej pa so se izrekle koalicijske poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati. Poslanska skupina Resnice pri predstavitvi stališč svojega stališča ni predstavila. Da razrešitve ne pričakujejo, je med razpravo priznala tudi Andreja Katič: »Mi vemo, da z interpelacijo ne bomo uspešni.« Ob tem je koaliciji očitala, da bo glasovala po navodilih, ter vztrajala, da bi moral minister poslancem omogočiti, da bi se do odločitve Slovenije opredelili na seji pristojnega odbora.
Državni zbor bo po koncu razprave odločal o nezaupnici ministru. Za njen izrek in razrešitev je potrebnih najmanj 46 glasov. Glede na napovedano podporo koalicije je pričakovati, da bo Kajzer ostal na ministrskem položaju.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.