1,75 milijarde evrov primanjkljaja: javne finance oddaljujejo od ravnotežja

Slovenija je leto 2025 zaključila z izrazitim poslabšanjem javnofinančne slike. Proračunski primanjkljaj je dosegel skoraj 1,75 milijarde evrov, kar predstavlja 2,5 odstotka BDP in najvišjo raven v času vlade Roberta Goloba. To je 1,6 odstotne točke več kot leto prej, ko je primanjkljaj znašal 594 milijonov evrov.

Čeprav ta številka sama po sebi še ne pomeni neposredne fiskalne ogroženosti, razkriva trend, ki bi moral sprožiti resno razpravo o smeri ekonomske politike.

Rast izdatkov kot glavni vir neravnovesja

Ključni problem ni zgolj višina primanjkljaja, temveč njegova struktura. Poraba države je lani narasla na skoraj 35 milijard evrov, kar pomeni več kot 3,6 milijarde evrov dodatnih izdatkov v primerjavi s predhodnim letom. Največji delež povečanja je zaradi socialnih transferjev in plač v javnem sektorju – to pa so politično občutljive kategorije, ki so tudi ekonomsko trdovratne, saj jih je v obdobjih ohlajanja najtežje prilagoditi.

Na povečanje izdatkov je vplivalo tudi predvolilno leto, kar je potrdil predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ki je v imenu Fiskalnega sveta poudaril:

Zadnje četrtletje kot opozorilni znak

Posebej zaskrbljujoč je rezultat zadnjega četrtletja 2025. V tem obdobju je država ustvarila skoraj 700 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je leto prej v istem času beležila presežek. Takšen preobrat v kratkem časovnem okviru kaže, da se fiskalno ravnotežje poslabšuje hitreje, kot bi bilo pričakovati glede na gospodarske razmere.

Prihodki rastejo, a ne dohajajo porabe

Država sicer še naprej beleži rast prihodkov, ki traja že dvajset zaporednih četrtletij. Toda dinamika je zaskrbljujoča: prihodki naraščajo počasneje kot izdatki. To pomeni, da se primanjkljaj poglablja že zaradi osnovnega razmerja med obema kategorijama, ne zaradi izrednih dogodkov ali kriznih ukrepov.

Opozorila Fiskalnega sveta in ekonomistov

Fiskalni svet že dlje časa opozarja, da Slovenija drsi v strukturni primanjkljaj – torej v stanje, ko je poraba previsoka tudi ob normalnih gospodarskih razmerah. Po njihovem mnenju država vodi politiko, ki povečuje porabo v času rasti, namesto da bi ustvarjala rezerve za prihodnje šoke.

Ekonomisti opozarjajo na podobna tveganja:

• Igor Masten izpostavlja, da gre za klasičen primer pro-ciklične politike,
• Matej Lahovnik opozarja, da so ključni izdatki – javne plače in socialni transferji – politično skoraj nedotakljivi,
• Jože P. Damijan opozarja na možnost novega energetskega šoka, ki bi lahko sprožil višjo inflacijo in dodatno obremenil javne finance.
• Davorin Kračun pa opozarja še na tveganje hitrega poslabšanja bonitetnih ocen: »Trenutne bonitetne ocene so ugodne, vendar se lahko ob poslabšanju razmer spremenijo praktično čez noč. To smo v Sloveniji že doživeli.«
• Inflacija kot dodatni pritisk na javne finance
• Ponovni pospešek inflacije: Marčevska inflacija v evrskem območju je dosegla 2,5 odstotka, enako kot v Sloveniji. K rasti cen so največ prispevali energenti, stanovanja in komunalne storitve. Energetski trg ostaja glavni vir nestabilnosti, kar povečuje tveganja za prihodnje mesece.
• Slovenija pod povprečjem – zaradi administrativnih ukrepov: Slovenija je sicer nekoliko pod povprečjem evrskega območja, vendar predvsem zaradi zadrževanja cen goriv z nižjimi trošarinami in začasnim izvzetjem okoljskih dajatev. Brez teh ukrepov bi bila inflacija višja.

Tveganja ob morebitnem gospodarskem preobratu

Če bi se uresničil scenarij dražje energije, višjih cen in padca kupne moči, bi do izraza prišle šibke točke javnih financ. Država bi vstopila v krizo z že obremenjenim proračunom, kar bi močno omejilo njeno sposobnost hitrega in učinkovitega odziva.

Javni dolg raste

Javni dolg je presegel 46,3 milijarde evrov, kar predstavlja 56,7 odstotka BDP. Njegov delež se sicer rahlo zmanjšuje, vendar predvsem zaradi gospodarske rasti. V primeru upočasnitve bi se razmerje hitro obrnilo, hkrati pa bi se povečali stroški zadolževanja.

Javni dolg je presegel 46,3 milijarde evrov, kar predstavlja 56,7 odstotka BDP. 

Kaj čaka prihajajočo vlado?

Nova vlada bo morala proračunsko načrtovanje prilagoditi negotovim razmeram na energetskih trgih in upočasnitvi gospodarske rasti. Kračun poudarja, da to ne pomeni nujno strogega varčevanja, temveč predvsem odgovorno javnofinančno politiko: »Politiki lahko obljubljajo, a državniki morajo te obljube umestiti v javnofinančni okvir.«

Primanjkljaj kot simptom širšega problema

Znesek 1,75 milijarde evrov je opozorilo, da država ustvarja primanjkljaj v obdobju, ko bi morala ustvarjati presežek. Namesto da bi gradila rezerve za prihodnje izzive, povečuje obveznosti.

Ključno vprašanje je, v kakšnem stanju bo Slovenija vstopila v prihajajoči gospodarski pretres – pripravljena ali ranljiva.