Tita se še vedno ne sme nihče dotakniti – velenjska knjižnica noče knjige Obglavljeni diktator

»Če knjige sploh niso prebrali, kako lahko vedo, da je sporna?« se sprašuje Velenjčan Miroslav Pačnik, avtor knjige Obglavljeni diktator, potem ko mu je velenjska knjižnica zavrnila predstavitev njegovega dela. Odločitev Knjižnice Velenje ga je, kot pravi, presenetila. »Presenetilo me je predvsem to, da so moje delo označili kot spodbujanje sovražnosti in nestrpnosti, čeprav knjige sploh niso prebrali,« poudarja. »Mogoče je niso prebrali niti danes, pa vendar že vedo, kaj naj bi bilo v njej zapisano.« Dodaja, da knjiga po njegovem mnenju ne spodbuja sovraštva, ampak ravno nasprotno – »spodbuja k povezovanju in kaže na stvari, ki nas kot družbo drastično delijo«.

Knjiga Obglavljeni diktator govori o enem najbolj odmevnih dogodkov lanskega decembra – odstranitvi glave s spomenika Josipa Broza Tita v Velenju. Dogodek, ki se je zgodil 5. decembra 2025, je takrat sprožil politični vihar, ostre obsodbe dela javnosti, hkrati pa podporo tistih, ki menijo, da poveličevanje komunističnih simbolov v samostojni Sloveniji nima več mesta. Avtor je odgovornost za dejanje prevzel javno, knjiga pa je, kot pojasnjuje, nastala predvsem kot odgovor na številna vprašanja ljudi o ozadju dogodka in razlogih za odstranitev glave s spomenika.

»Kot vsak literarni avtor si tudi jaz želim predstaviti svoje delo v domačem mestu,« poudarja. A prav v domačem Velenju je naletel na zaprta vrata. Iz Knjižnice Velenje so namreč potrdili, da njegove predstavitve ne bodo gostili.

Direktor knjižnice Drago Martinšek pojasnjuje, da kot javni zavod sledijo poklicni etiki in kodeksu, ki po njihovih navedbah omejujeta predstavitve knjig in avtorjev, »ki širijo sovražni govor, nestrpnost ali pozivajo k nezakonitim dejanjem«. Ocenjujejo, da je Pačnikova knjiga oziroma samo dejanje odstranitve glave s Titovega spomenika prav tak primer. Ob tem so razkrili tudi dopis Mestne občine Velenje, ki kot ustanoviteljica knjižnice ne soglaša z dogodki, povezanimi z osebo, »ki je s svojim ravnanjem storila kaznivo dejanje in povzročila veliko ogorčenje v skupnosti«.

Najbolj sporno se mu zdi prav to, da se knjigo označuje za problematično, še preden bi jo odgovorni sploh prebrali. »Ko se nekdo že vnaprej opredeli do vsebine knjige, ki je sploh ni prebral, potem ne moremo govoriti o ničemer drugem kot o ideološki cenzuri,« opozarja. Posebej problematično se mu zdi tudi, da se govori o »kaznivem dejanju«, čeprav sodni postopek sploh še ni bil izveden.

In res – skoraj pol leta po odmevnem dogodku primer še vedno nima sodnega epiloga. »Od 5. decembra 2025, ko sem se zgodaj zjutraj poslovil od policistov, ni prišlo s policije ali sodišča še nobeno vabilo,« pravi. Dodaja, da je bila edina doslej izrečena kazen povezana z registrskimi tablicami, ki jo je že poravnal. Prav zato se številni zdaj sprašujejo, ali lahko javna ustanova nekoga vnaprej označuje za storilca kaznivega dejanja, še preden o tem sploh odloči sodišče.

Avtor knjige vztraja, da delo ni napisano kot poziv k nasilju, ampak kot razmislek o zgodovini, simbolih in slovenski družbi. »Gre za obširno tematiko, ki je v knjigi predstavljena na zgoščen, na trenutke humoren način, obenem pa nosi v sebi tudi močno sporočilo,« pojasnjuje. Dodaja, da knjiga od bralca zahteva moralno opredelitev in razmislek o tem, kakšne vrednote želi družba prenašati prihodnjim generacijam.

»Če bi kdo predstavljal knjigo o Titu ali komunizmu iz drugega zornega kota, s tem verjetno ne bi bilo težav,« je prepričan. Meni, da se je s knjigo dotaknil »samega bistva komunizma« in simbola, ki ga del Velenja še vedno dojema skoraj kot nedotakljivo avtoriteto. »Lahko govorimo o komunizmu, lahko govorimo o zločinih komunizma, ne smemo pa porušiti mita o Titu,« dodaja.

Prepričan je tudi, da prav kip Josipa Broza Tita že desetletja deli tako Velenjčane kot širšo slovensko javnost. »Predstavniki ustanov so spregledali, da je ravno kip diktatorja tisti, ki deli meščane že desetletja,« poudarja. Meni, da bi odstranitev takšnih simbolov pomenila simbolno zadoščenje žrtvam komunizma in korak k bolj poštenemu pogledu na zgodovino.

Slovenija se po njegovem prepričanju nevarno vrača v ideološke delitve preteklosti. »Knjiga želi vrniti Slovenijo nazaj na pot demokracije,« pravi. Prepričan je, da se v družbi ponovno poveličujejo simboli in ideje nekdanjega komunističnega sistema, medtem ko se drugačni pogledi hitro označijo za nedopustne. »Ta pot je zelo nevarna in morda je sedaj še zadnji čas, da zaustavimo vlak, ki vse bolj drvi v prepad nasilja in revščine,« opozarja.

Kljub burnim odzivom naj bi bili odzivi bralcev večinoma pozitivni. Negativni komentarji po njegovih besedah prihajajo predvsem od ljudi, ki knjige sploh niso prebrali. Knjige namenoma ni napisal kot suhoparnega zgodovinskega ali znanstvenega dela. »Pisati sem jo želel tako, da bi jo brali predvsem mlajši bralci in srednješolci,« pojasnjuje. Zato je knjiga napisana bolj lahkotno, z elementi kriminalke, humorja in osebne pripovedi. »Veliko ljudi mi piše, da so knjigo vzeli v roke zvečer in jo brali do jutra,« dodaja.

So pa tudi taki odzivi, ki so ga osebno ganili. Eden od bralcev naj bi zgodaj zjutraj potrkal na njegova vrata in ga prosil za izvod knjige, čeprav naj »30 let ne bi prebral nobene knjige«. Veliko ljudi mu je po njegovih besedah sporočilo, da so knjigo prebrali v enem večeru.

V pogovoru za Domovino je potegnil tudi zanimivo paralelo s Prešernovim Krstom pri Savici. Prepričan je, da Slovenci danes to delo napačno razumemo. »V šoli nas učijo skoraj samo uvod, pa še tega kot neko kritiko krščanstva,« pravi. Sam v pesnitvi vidi predvsem zgodbo o odpovedi »krivi veri« in vzporednico s komunizmom danes. »Komunizem razumem kot krivo vero,« pravi. »Tega zmaja, to zlo, je treba izkoreniniti iz slovenske družbe.«

Po njegovem je prav prepoved predstavitve knjigi naredila največjo reklamo. »Prehitro so reagirali,« pravi o odzivu občine in knjižnice. »Na koncu pa je ravno ta prepoved še bolj pritegnila zanimanje javnosti.« Ironično pa se je predstavitev knjige v Velenju kljub vsemu vendarle zgodila, in sicer pred dvema dnevoma v Kolodvorski restavraciji. Obisk pa je bil po avtorjevih besedah zelo dober.

Predstavitev knjige OBGLAVLJENI DIKTATOR v Velenju uspela.👍
Hvala dr. Milček Komelj in dr. Boris Tomašič za odlično vodenje in iskren pogovor.
Naslednjič pa v mestni knjižnici. 😉✌️ pic.twitter.com/ASDpFN3XNw

— Miroslav Pacnik (@MiroslavPacnik) May 20, 2026