Verica Trstenjak: Slovenija potrebuje več odgovornosti, manj izgovorov

V času, ko se v Sloveniji znova odpirajo vprašanja zaupanja v pravno državo, delovanja sodstva, politične kulture in medijske nepristranskosti, je bil pogovor z dr. Verico Trstenjak v oddaji radia Ognjišče Spoznanje več, predsodek manj eden tistih redkih javnih nastopov, ki ne gradijo na všečnosti, ampak na strokovnosti, življenjskih izkušnjah in osebni integriteti.

Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, profesorica evropskega prava in ena mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih pravnic je brez olepševanja govorila o težavah slovenske družbe. Ne z ideološkega, temveč z vrednotnega in institucionalnega vidika. Po njenem mnenju Slovenija nima največjega problema v zakonih, ampak v odnosu do odgovornosti, etike in skupnega dobrega.

Kriza zaupanja v sodstvo

Dr. Trstenjakova je posebej opozorila na nizko zaupanje ljudi v pravosodni sistem. Po njenem si sodstvo zaupanja ne more zagotoviti z napadi na kritike ali s sklicevanjem na formalno neodvisnost, ampak zgolj z delom, učinkovitostjo in moralno avtoriteto.

Spomnila je, da ima Slovenija razmeroma veliko število in precejšnja sredstva za pravosodje, a postopki kljub temu trajajo predolgo. To pri ljudeh ustvarja občutek nemoči in neenakosti pred zakonom. Problem ni samo organizacijski, ampak tudi vprašanje standardov odgovornosti in kulture delovanja institucij.

Ob tem je opozorila, da pravna država ni nekaj samoumevnega. Če ljudje izgubijo občutek pravičnosti, začne razpadati tudi zaupanje v demokracijo.

Njene besede so pomembne predvsem zato, ker prihajajo od osebe, ki je več let delovala v najvišjih evropskih pravnih institucijah. Primerjava Slovenije z državami, kjer sistemi delujejo bolj učinkovito, zato ni politična propaganda, ampak strokovna primerjava človeka z neposrednimi mednarodnimi izkušnjami.

Kultura odstopov in politična odgovornost

Eden najbolj odmevnih delov pogovora je bil razmislek o politični odgovornosti. Trstenjakova je poudarila, da v nekaterih evropskih državah politiki ob resnih napakah ali sumu nepravilnosti odstopijo precej hitreje kot v Sloveniji.

Pri nas se je, kot je opozorila, razvila kultura opravičevanja, relativizacije in prelaganja odgovornosti na druge. Pogosto se zdi, da je največji problem razkritje afere in ne sama afera. Takšna drža po njenem dolgoročno škodi državi, saj ustvarja občutek, da za določene ljudi pravila ne veljajo enako kot za vse ostale. Prav zato je večkrat poudarila pomen etike. Politik nima zgolj pravne odgovornosti, ampak tudi moralno in politično. Če je nekaj morda še pravno dopustno, še ne pomeni, da je tudi moralno sprejemljivo ali v korist skupnosti. To je razlika, ki jo slovenski javni prostor pogosto izgublja.

Brez vrednot ni niti pravne države

Pomemben del oddaje je bil namenjen tudi širšemu vprašanju vrednot v družbi. Trstenjakova meni, da institucije same po sebi ne morejo delovati dobro, če v družbi ni poštenosti, resnice in odgovornosti. Po njenem je nevarno, če družba začne uspeh meriti samo skozi moč, vpliv ali denar. Takrat postopoma izginjajo merila integritete, znanja in osebnega zgleda.

Posebej je opozorila na pomen vzgoje in izobraževanja. Šolstvo po njenem ne sme postati samo sistem proizvajanja diplom, ampak mora oblikovati odgovorne ljudi, ki razumejo pomen skupnosti, dela in etike.

Ob tem se je dotaknila tudi položaja mladih, ki pogosto dobivajo občutek, da znanje in trud nista dovolj, če človek nima pravih povezav ali politične zaščite. To pa ustvarja razočaranje in beg sposobnih ljudi v tujino.

Javno in zasebno zdravstvo

V oddaji se je dotaknila tudi zdravstva, kjer je opozorila predvsem na pragmatičen pristop številnih evropskih držav. Po njenem ideološki boj med javnim in zasebnim pogosto prikriva bistveno vprašanje: ali pacient pravočasno pride do kakovostne zdravstvene storitve.

Država mora zagotavljati dostopnost zdravstva, ni pa nujno, da je vsaka storitev organizirana izključno skozi državni sistem. Pomemben je rezultat za bolnika, ne ideološka čistost modela. Tudi tukaj je opozorila na pomen učinkovitosti, odgovornosti in dobrega upravljanja.

Kritična tudi do medijev

Dr. Trstenjakova je spregovorila tudi o medijskem prostoru. Posebej kritična je bila do javnih medijev, ki bi morali po njenem predstavljati različne poglede in zagotavljati pluralnost. Ker jih financirajo vsi državljani, bi morali ustvarjati prostor odprte razprave, ne pa utrjevati občutka enostranskosti. Ob tem ni zagovarjala političnega podrejanja medijev, ampak profesionalnost in uravnoteženost. Demokracija namreč ne temelji na utišanju drugače mislečih, ampak na soočenju argumentov.

Domoljubje brez praznih fraz

Morda najbolj osebno je zazvenela njena misel, da Slovenijo kritizira zato, ker jo ima rada. Ne želi si države, ki bi bila prepoznavna samo po naravnih lepotah in športnih uspehih, ampak države, ki bi zbujala spoštovanje tudi zaradi svojih institucij, politične kulture, pravne države in odnosa do poštenja.

To ni bil nastop človeka, ki bi želel zbirati politične točke. Bil je nastop intelektualke, ki je velik del kariere preživela v mednarodnem okolju in zato dobro vidi razliko med sistemi, kjer institucije delujejo zaradi pravil, in sistemi, kjer so pravila pogosto podrejena interesom omrežij. Prav zato so bila njena opozorila toliko bolj pomembna.

Slovenija namreč danes ne potrebuje novih sloganov o pravni državi, ampak več osebne in institucionalne odgovornosti. Potrebuje manj političnega marketinga in več kulture odstopov. Manj ideološkega navijanja in več spoštovanja do resnice. Predvsem pa potrebuje več ljudi, ki si bodo upali jasno povedati, da brez etike ni niti demokracije niti pravne države, in ki bodo tako tudi delali.