Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani

V 248. številki tednika Domovina se posvečamo izgradnji nevarnega kanala C0, nastanku islamskega terorizma, razsutemu zdravstvenemu sistemu ter aktualnim političnim zadevam. posvečamo se tudi vzgoji, vrtnarjenju, kulturi in filmu.

Luka Svetina razkriva zakulisje projekta 'kanal C0' in prizadevanja Zorana Jankovića za pridobitev uporabnega dovoljenja. Stroka se že dlje časa upira pritiskom, naj poda pozitivno mnenje o njegovi varnosti, čeprav bi kanal potekal čez ključen vir pitne vode za Ljubljano.

Peter Avsenik piše o nasilnih incidentih na trasi kanala C0, v katerih so bili lastniki zemljišč izpostavljeni fizičnim napadom varnostnikov in sporni obravnavi policije.

Leon Oblak poroča o 30. shodu za zaščito pitne vode pred ljubljanskim magistratom, kjer so udeleženci opozarjali na nezakonitost projekta kanala C0. Na shodu so izražali podporo nadaljnjim pravnim in političnim prizadevanjem za prekinitev gradnje.

Andraž Šest v novi rubriki analizira nastanek sodobnega islamističnega terorizma, pri čemer izpostavi vlogo afganistanskih mudžahedinov v vojni proti Sovjetski zvezi ter njihov pomen pri oblikovanju kasnejših radikalnih gibanj.

Milan Krek v pismu ministrici Valentini Prevolnik Rupel očita razpad zdravstvenega sistema, napačne vladne ukrepe ter podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki naj bi ogrožale dostopnost in kakovost oskrbe bolnikov.

Jan Zobec piše o tem, da je politična povolilna igra prežeta z oblastno odvisnostjo, manipulacijami in realpolitiko, ki vodi v razkroj demokratičnih standardov in krepi politično paniko zaradi izgube moči in privilegijev.

Andrej Tomelj v članku kritično obravnava delo ministrice Aste Vrečko, ki ji očita ideološko usmerjeno vodenje kulturne politike, sporne kadrovske in finančne odločitve ter škodljive posege v kulturne institucije.

Nik Sever analizira razpad skupnega merila resnice v javnem prostoru, kjer se dejstva umikajo lojalnosti in pri čemer primer afere s posnetki pokaže, kako izvor informacije in politična pripadnost prevladujeta nad vsebino ter onemogočata presojo resničnosti.

Mitja Pucelj piše o napakah v organizacijskem komuniciranju, poudarja pomen osnovnih elementov ter opozarja, da informacijska blokada in napačno razumevanje komuniciranja slabita učinkovitost in odnose.

Matej Leskovar piše o ljudskofrontni koaliciji kot mehanizem prevzema oblasti, kjer avantgardna stranka z nadzorom koalicije, označevanjem nasprotnikov in ustvarjanjem zunanjega sovražnika postopno utrjuje moč.

Aljuš Pertinač analizira neuspešne poskuse Gibanja Svoboda za oblikovanje koalicije, kjer s politično nespretnimi in konfliktno naravnanimi pristopi izgubljajo zaveznike ter postopno izgubljajo možnost ohranitve oblasti.

Milena Miklavčič skozi zgodbo amaterskega igralca Rada piše o nezmožnosti ločevanja med vlogo in resničnostjo v družbi, kjer mediji in politika ustvarjajo vzporedne interpretacije iste realnosti ter javnost spreminjajo v aktivnega udeleženca “predstave”.

Matej Leskovar v svoji rubriki piše o ustanovitvi vaških straž kot samoobrambnih enot na območju Ljubljanske pokrajine, ki so nastale zaradi komunističnega nasilja in so služile zaščiti civilnega prebivalstva.

Klemen Štibelj in Marjan Kokalj opisujeta začetek sodobnega Škofjeloškega pasijona leta 1999 v Škofji Loki, ko so ga kot množično ljudsko uprizoritev na pobudo občine in lokalnih akterjev priredili ter ga kasneje razvili v redno kulturno prireditev in del Unescove dediščine.

Ivan Čuk piše o Sokolih kot velikem slovenskem narodno-telesnovzgojnem gibanju, ki je bilo pred vojno množično, po njej pa ukinjeno in nadomeščeno s Partizanom, pri čemer so ga komunisti ideološko razdelili in deloma prevzeli.

Ivan Sivec v svoji rubriki Neznani znanci piše o Janku Kersniku in gradu Brdo pri Lukovici, ki je bil med vojno požgan ter po njej le delno obnovljen. Po spominih vnuka Franca Kersnika izpostavi pomen rodbine in kulturno vrednost gradu ter izgubo grajske dediščine v Sloveniji.

Igor Gošte nas povabi na izlet v čudovito slovensko Istro, Eva Ajdnik pa nam razkrije nekaj praktičnih nasvetov za vsakega ljubiteljskega vrtnarja, ki bodo zagotovo prišli prav pred začetkom vrtnarske sezone.

Dr. Žiga Turk opozarja, da je neizvolitev doc. dr. Saške Štumberger znak ideološkega pritiska na univerzi in opozarja na nevarnost, da habilitacijski postopki postanejo orodje za omejevanje akademske svobode in svobode mišljenja v akademskem okolju.

Dragica Motik in Matija Grgat menita, da roman Ime mi je Damjan v šolah širi “woke” ideje o spolu in družini ter opozarjata, da lahko takšna literatura vpliva na vedenje mladih in njihovo razumevanje družbenih norm.

Ivan Sivec v rubriki piše o Branetu Klavžarju, slovenskem harmonikarju, ki velja za akademika med narodnjaki. P. dr. Andraž Arko nam približa nov slovenski film Zemljo krast, Selma Bizjak pa nas ponovno razvaja, tokrat po mediteransko. Tudi razvedrila ne manjka!

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.