Bodo Korošci postopoma ob bolnišnico?

Koroška se ponovno sooča z vprašanjem, ki prebivalce regije skrbi že vrsto let: ali bo Splošna bolnišnica Slovenj Gradec tudi v prihodnje lahko zagotavljala zdravstveno oskrbo na ravni, ki jo regija potrebuje? Potem ko so vodstvo bolnišnice, zdravniki in zaposleni večkrat opozarjali na kadrovsko podhranjenost ter pomanjkanje sistemskih rešitev, posledice zdaj občutijo tudi pacienti.

S 15. junijem bodo v bolnišnici zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra do nadaljnjega zaprli enega od petih neintenzivnih odsekov internega oddelka. Gre za deset bolniških postelj, ki pacientom ne bodo več na voljo.

Čeprav v bolnišnici poudarjajo, da bodo vsi nujni pacienti še naprej deležni ustrezne zdravstvene oskrbe, se med Korošci krepi bojazen, da gre za še en korak v procesu postopnega slabljenja ene najpomembnejših ustanov v regiji.

Težave trajajo že vrsto let

Dogajanje v Slovenj Gradcu ni posledica trenutne krize, temveč dolgoletnih težav, na katere bolnišnica opozarja že dlje časa. Vodstvo je v preteklih letih večkrat izpostavljalo pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, neustrezno organizacijo urgentne službe ter težave pri pridobivanju specialistov.

Vodstvo je v preteklih letih večkrat izpostavljalo pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester.

Tudi v prispevkih regionalnih medijev, med drugim Koroških novic, so se redno pojavljala opozorila, da se razmere na posameznih oddelkih zaostrujejo. Kljub opozorilom pa do sistemskih sprememb, ki bi izboljšale položaj bolnišnic zunaj največjih slovenskih centrov, ni prišlo.

Posledice so danes vse bolj očitne. Poleg zaprtja dela internega oddelka je močno okrnjeno tudi delo specialističnih ambulant, zaradi česar se podaljšujejo čakalne dobe in zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev.

Odhodi zdravnikov povečujejo pritisk na preostale zaposlene

Direktor bolnišnice Vladimir Topler opozarja, da vsak odhod zdravnika ali medicinske sestre dodatno obremeni preostale zaposlene. Ti morajo nato delo opravljati na več deloviščih hkrati, ob tem pa jih dodatno obremenjujejo dežurstva in nočno delo.

Po njegovih besedah je v zadnjem obdobju več zdravnikov odšlo v zdravstvene domove. »Odšlo je nekaj zdravnikov, ki sedaj delajo v zdravstvenem domu. Zakaj so odšli, so njihove osebne stvari. Lahko pa rečem, da so odšli na boljše delo, ki je celo bolje plačano. Delajo samo dopoldne, ne rabijo delati ne ponoči, ne za praznike in nedelje in so se pač tako odločili,« je pojasnil.

V zadnjem obdobju je več zdravnikov odšlo v zdravstvene domove.

Takšni odhodi po mnenju vodstva kažejo na širši problem slovenskega zdravstvenega sistema, kjer so delovni pogoji v bolnišnicah pogosto bistveno zahtevnejši od tistih na primarni ravni zdravstva.

Posebej zaskrbljujoče na internem in pediatričnem oddelku

Največje kadrovske težave trenutno beležijo na internem in pediatričnem oddelku. Prav pediatrija predstavlja eno najbolj občutljivih področij, saj gre za zdravstveno oskrbo otrok iz celotne koroške regije.

Na obeh oddelkih se že dlje časa soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, trenutno pa niso zasedena niti vsa predstojniška mesta. Zaradi kadrovskega primanjkljaja postaja organizacija dela vse zahtevnejša, obremenitve zaposlenih pa vse večje.

Dodatne težave povzroča tudi delovanje urgentnega centra. V bolnišnici opozarjajo, da primarna raven zdravstva ne zagotavlja zadostne prisotnosti družinskih zdravnikov v enoti za hitre preglede, zaradi česar del bremena prevzemajo bolnišnični specialisti.

Primarna raven zdravstva ne zagotavlja zadostne prisotnosti družinskih zdravnikov v enoti za hitre preglede.

Nekdanji predstojnik internega oddelka Klemen Mojškerc je že opozoril, da internisti zaradi organizacijskih pomanjkljivosti pogosto obravnavajo tudi primere, ki sicer ne sodijo na njihov oddelek. Po njegovem mnenju dodatno težavo predstavlja sistem specializacij, ki ne omogoča enakomerne razporeditve zdravniškega kadra po vseh slovenskih regijah.

Korošci se bojijo postopnega izgubljanja bolnišnice

Prav zaradi dolgotrajnih težav med prebivalci Koroške raste strah, da zapiranje oddelkov in odhodi zdravstvenega kadra ne pomenijo zgolj začasnih ukrepov, temveč začetek postopnega zmanjševanja obsega dejavnosti bolnišnice.

Za Korošce je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec veliko več kot le zdravstvena ustanova. Zaradi oddaljenosti od Maribora in Ljubljane predstavlja temelj zdravstvene varnosti regije. Morebitno zmanjševanje dejavnosti na internem ali pediatričnem oddelku bi neposredno prizadelo tisoče prebivalcev, ki bi morali zdravstveno pomoč iskati daleč od doma.

V regiji zato vse pogosteje opozarjajo, da bi morala država preprečiti nadaljnje slabljenje bolnišnice in zagotoviti pogoje za njeno dolgoročno stabilno delovanje.

Velika pričakovanja do novega ministra za zdravje

Vse več pogledov je zato usmerjenih v novega ministra za zdravje. Korošci pričakujejo, da bo med prednostne naloge uvrstil tudi vprašanje kadrovske podhranjenosti regionalnih bolnišnic, ki že leta opozarjajo na neenake pogoje v primerjavi z večjimi zdravstvenimi centri.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ocenjujejo, da bi za normalno delovanje potrebovali približno 20 zdravstvenih tehnikov, pet diplomiranih medicinskih sester, najmanj deset specialistov ter več specializantov.

Koroška bolnišnica je na nevarnost opozarjala več let. Zapiranje dela oddelka pa je prvi vidnejši znak, da opozorila niso bila brez razloga.

Za normalno delovanje potrebovali približno 20 zdravstvenih tehnikov, 5 diplomiranih medicinskih sester, najmanj 10 specialistov ter več specializantov.