Bodo Korošci postopoma ob bolnišnico?

A ni hecno koliko celovitih rešitev kroži med populacijo😀. Vsak ve za vsaj eno idealno rešitev.
Srž problema je seveda razlika med prihodki in odhodki. Pri čemer so prihodki več ali manj določeni s prispevki in dotacijami države. Pri odhodkih je pa tako, da tisti, ki odhodke “ustvarjajo”, to je izvajalci medicinskih storitev, nimajo nobenega interesa, da bi te odhodke manjšali. Prav obratno, interes je odhodke (kar je isto kot prihodki izvajalcev) čimbolj povecat.
V tem stilu je tudi napisan članek, ki prikazuje stališče osebja bolnisnice: premalo osebja, premajhne place, premalo medicinskih uslug. Zakljucek članka bi lahko bil: nujno povečat skupne stroške te bolnisnice, ker je to enostavno potrebno.

Največja cokla v zdravstvenem sisstemu pa je ZZZS,ki s planskim načinom določa,koliko določenih posegov bo na letni ravni plačala.V vodstvu te istega zavoda pa sedijo tudi dobavitelji s svojimi interesi.Se pravi vse kar je več od plana plača bolnišnica.Prevec je tudi nekih agenci,ki bi naj skrbele za kakovost,na koncu pa samo mešajo meglo.
Vprašanje,če bi regionalizacija rešila problem,bi pa bilo vsekakor manj političnega kadrovanja iz Ljubljane.

No, Slovenj Gradec je del dežele Štajerske (Dravograd, Ravne in Črna pa Koroške). Glede na to, da cesar Karl nikoli ni odstopil, je situacija zadnjih dobrih 100 let tudi s pravnega vidika precej sporna. Še za Weimarsko nemško republiko pravijo, da naj bi pravno še vedno obstajala, ker je nikoli niso uradno razpustili, toliko bolj to velja še za naše dežele. Avstrijske monarhije cesar pač nikoli ni razpustil. Sliši se precej nadrealno, a je čisto realno: še vedno živimo pod nelegalno revolucionarno upravo, in to na obeh straneh meje!

Čari državnega tovarišijskega upravljanja, ki ni konkurenčen niti občinskemu zdravstvenemu domu.

"25 let zdravstvana Koroške - 1993 opustitev prejšnjega sistema zdravstva in nova doba na Koroškem

Kirurški postopki, standardi oskrbe, medicinska tehnologija, opisi delovnih mest in še veliko več so se v tem kratkem času močno spremenili. Na mnogih področjih ni ostalo neprevrnjenega kamna. In skupina KABEG in z njo Koroška je bila in je še vedno v ospredju ključnih segmentov. Ta knjiga je torej tudi pregled delovanja
koroških državnih bolnišnic, njihovega nenehnega razvoja ter znatnega strokovnega znanja in kakovosti, na katero lahko bolniki računajo zdaj in v prihodnje. Izločitev in vse intenzivnejše sodelovanje nista prinesla le znižanja stroškov in s tem predpogoje za sedanje in prihodnje financiranje zdravstvenih storitev na Koroškem, temveč sta s skupnim uresničevanjem ciljev varnosti pacientov. Štiri državne bolnišnice v Celovcu, Beljaku, Wolfsbergu in Laasu ter specialna bolnišnica v Hermagorju so se pred 25 leti izločile iz državne uprave in se pod eno streho oblikovale v
visokostrokovnega izvajalca zdravstvenih storitev. V tem četrt stoletja se ni le marsikaj spremenilo v omenjenih bolnišnicah,
zgodovina KABEG kaže tudi na razvoj medicine in oskrbe nasploh in še posebej na Koroškem. Sodelovanje in izmenjava znanj sta
omogočila, da so lokacije na obrobju dosegle zelo visoke standarde velikih bolnisnicv osrednjem delu. Razvoj se bo nadaljeval tako v medicini kot v sodelovanju petih državnihbolnišnic, pa tudi širše.

V devetdesetih letih se je začel trend privatizacije. Splošna zahteva je bila, da je treba državne organizacije in podjetjavoditi bolj gospodarno kot doslej zuporabo instrumentov zasebnega
sektorja in jih tako pripraviti zaprihodnost.

V ta razmišljanja so bile vključene tudi koroške državne bolnišnice. Na splošno Kakovost zdravstva je bilo treba ohraniti je bilo upanje, da bo nova organizacijskaoblika izboljšala procese in okrepila
medicinsko sodelovanje. »V bistvu temuni bilo kaj očitati, vendar zdravstva nikoline bi smeli popolnoma umakniti iz javne
blagajne,« pravi Max Rauscher, takrat odgovorni politik v koroški deželni vladikot svetovalec za bolnišnice in skupaj s
takratnim guvernerjem Christofom Zernattom, enem glavnih akterjev izčlenitve. Kajti naloga politike je, da v kriznih časih poskrbi za previdnost, kar je mogoče le z ustreznim pristopom. To je
pomenilo: izčlenitev da, privatizacija ne.

Z vidika politika so morale biti izpolnjene tri osnovne zahteve
• Ohraniti je treba kakovost zdravstva, regionalno oskrbo, vključno z delovnimi mesti. To vključuje jamstvo za pet lokacij v
Celovcu, Beljaku, Wolfsbergu, Laasu in Hermagorju.
• Kader potrebuje varnost – to pomeni, da morajo te kompetence
ostati v državnem upravljanju.
• Primarne položaje je treba zapolniti z vrhunskimi ljudmi, ki so
primerljivi po vsej Avstriji.

Na podlagi teh premislekov je bilo treba
razviti trajnostni koncept, poiskati varčevalni potencial na eni
strani, na drugi pa opredeliti pomembne razvojne priložnosti z
dodatnimi investicijami. To naj bo celostni načrt za učinkovito, kakovostno in celovito zdravstveno oskrbo koroškega prebivalstva za sedanjost in prihodnost.

Temeljna odločitev koroške deželne vlade za izčlenitev jepadla februarja 1991. Nato je bilo treba doreči podrobnosti in nato želje in ideje preliti vpravne akte."

Celotno brosuro poslal urednistvu v objavo.

Resitev: Enovita organizacija "Združenje slovenskih bolnisnic" kot je eles, kar bo omogočilo optimalno uporabo osebja in opreme, kar so naredili v sosednji Avstriji pred desetletjem. Tega žal ni v koalicijski pogodbi.

Najprej se mora strezniti volilno telo,ki je soodgovorno za takšno stanje.
Tudi hitra cesta bi lahko bila že zgrajena.
Levičarji so pač znani po svoji destruktivnosti.