[Video] Dr. Aleš Štrancar: »Globalna vas« je zatiranje vseh (Odmev tedna, 24. 7. 2026)

V tokratni oddaji Odmev tedna, ki je zadnja pred tritedensko prekinitvijo, smo gostili dr. Aleša Štrancarja. Štrancar, ki je med drugim lastnik medijev Domovina in portala info360, je pred kratkim vzpostavil tudi radio Grom, kar je še en poskus nudenja neodvisnega medija slovenskim državljanom.

Komentator današnjo politiko EU dojema kot popolnoma zgrešeno od prvotne ideje o Evropski uniji, ki je temeljila na krščanskih načelih in gospodarskem povezovanju. Danes pa nam vsiljuje kontradiktorne ideologije na način, ki ga Štrancar primerja z blago diktaturo, ki pa naj bi se v prihodnosti še stopnjevala.

Kot leglo vsega slabega, kar EU prenaša na svoje članice, vidi Nemčijo. Zapiranje jedrskih elektrarn označi za enega večjih gospodarskih »idiotizmov« in le še en korak po stopinjah zelene politike, ki pa se oddaljuje od razumskega.

Ob naraščanju cen nafte opozori, da je Evropa še vedno popolnoma odvisna od naftnih dobaviteljev, kljub vsemu pa ta gospodarska vojna ni usmerjena proti Evropejcem, temveč proti Kitajski, meni Štrancar.

Govora je o migracijski krizi in izginjanju domorodnega prebivalstva. Francije ne vidi več kot države, ki jo naseljujejo Francozi, kmalu pa naj bi ji sledile tudi države, kot sta Nemčija in Španija. Poudari, da evropske elite potrebujejo dekadentno Evropo, kar se doseže z mešanjem kultur in iznakaženjem starih moralnih načel, na katerih smo zrasli.

Evropsko ljudsko stranko vse od časa Merklove označuje za skrajno levo. Kritičen je do predstavnice Romane Tomc, ki po mnenju Štrancarja ne vodi dovolj striktne politike, ki je zvesta našim vrednotam in se premalo ostro odziva na vsiljevanje politik nasprotnega pola.

Močno nasprotuje izključitvi dr. Branka Grimsa iz EPP. Zaradi razlogov, ki jih je EPP navedla kot tehtne za Grimsovo izključitev, pa stranko označi za diktatorsko, saj ne dopušča politične svobode.

Politično dogajanje v povezavi z izključitvijo Grimsa primerja s Hrvaško: »Hrvati so najprej Hrvati, potem so šele levi in desni. V Sloveniji smo pa vse drugo prej kot Slovenci.«

Poudarja, da njegovi mediji načeloma nimajo težav z oglaševanjem, če oglaševalec v zameno ne zahteva vpliva na uredniško vsebino. Meni, da je neodvisnost medija najbolj ogrožena takrat, ko finančni interesi začnejo odločati ne le o tem, kaj se objavi, temveč predvsem o tem, česa se ne objavi, kar je zanj dovoljšen razlog za zamenjavo kadra.

Problematizira dejstvo, da ima Slovenija še vedno preveč državnih in paradržavnih podjetij. Kot primer uspešnejšega modela izpostavi privatizacijo oziroma zmanjšanje državnega vpliva v NLB, za katero meni, da je po spremembi lastniške in upravljavske strukture iz institucije, ki jo je morala država sanirati z javnim denarjem, postala pomemben vir davkov in dividend.

Dr. Štrancar se zavzema za jasno določitev, katere naložbe so za državo dejansko strateške. Kot primer strateške infrastrukture omenja energetiko oziroma jedrsko elektrarno, medtem ko za Slovenske železnice meni, da državno lastništvo samo po sebi ne zagotavlja učinkovitega delovanja. Prepričan je, da bi lahko zasebni kapital in bolj konkurenčno upravljanje pri nekaterih dejavnostih izboljšala storitve, zmanjšala stroške in povečala davčne prihodke države.

Spregovori tudi o slovenskem zdravstvu, pri čemer kot enega največjih problemov izpostavi dobaviteljske verige, kjer slovenski zdravstveni sistem določeno medicinsko opremo in material v primerjavi z evropskim trgom pogosto preplačuje. Kot nujen prvi korak zato vidi večjo konkurenco med dobavitelji in doslednejšo uporabo pravil enotnega evropskega trga.

Meni, da je izobraževalni sistem vse bolj ideološko obremenjen in da učence premalo spodbuja k samostojnemu ter kritičnemu razmišljanju. Uspešnost učencev se vse bolj meri predvsem po sposobnosti reprodukcije posredovanega znanja, namesto po inteligenci, ustvarjalnosti in širini razmišljanja, zaključi.

Pomemben del pogovora je namenjen referendumski pobudi glede sprememb zakona o parlamentarnih preiskavah. Pobudniki referenduma nasprotujejo spremembam, ki vplivajo na možnosti sodnega oziroma ustavnosodnega poseganja v ustanavljanje parlamentarnih preiskovalnih komisij. Štrancar pobudo ocenjuje izrazito kritično in meni, da bi moral biti vsakdo, ki nima česa skrivati, pripravljen sprejeti preiskovanje svojega poslovanja, premoženja oziroma političnega delovanja.

Štrancar poudarja, da razkoli znotraj Cerkve zgodovinsko niso prinesli ničesar dobrega. Večjo skrb kot konservativna tradicionalistična gibanja mu predstavljajo liberalne smeri znotraj dela nemške Katoliške cerkve, za katere meni, da se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnega katoliškega nauka.

Pri vprašanju tradicionalne latinske svete maše zavzame bolj zadržano stališče. Čeprav meni, da imajo konservativnejši katoliški tokovi pri nekaterih kritikah sodobne Cerkve lahko tudi utemeljene argumente, ne podpira ideje, da bi se bogoslužje zaradi tradicije moralo vrniti v latinščino. Poudarja pomen maternega jezika pri posredovanju vere in posebej izpostavi pomen slovenskega jezika za slovensko narodno in versko identiteto.

Vabljeni k ogledu celotnega podkasta, v katerem dr. Štrancar med drugim spregovori tudi o našem medijskem prostoru, izboljšavah na področju zdravstva, prepovedi družbenih omrežij, ki jih je uvedla Francija in drugih aktualnih zadevah. S svežo predstavitvijo političnega dogajanja pri nas pa se vračamo čez manj kot mesec.