Francija znova v krčenju, evro območje izgublja zagon: kaj to pomeni za Slovenijo?

Francoska podjetja so oktober začela s krčenjem dejavnosti, rast evroobmočja pa je zdrsnila na najnižjo raven v štirih mesecih. Za Slovenijo je to opozorilo v občutljivem trenutku: domača industrija okreva, toda nadaljevanje rasti bo odvisno tudi od naročil evropskih kupcev. Na francoski trg slovenska podjetja vsako leto prodajo za približno 1,8 milijarde evrov blaga.

Septembrsko izboljšanje v Franciji ni zdržalo niti mesec dni. Začasni sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki spremlja dogajanje v proizvodnih in storitvenih podjetjih, se je oktobra znižal z 51,1 na 48,4 točke. Analitiki v Reutersovi anketi so pričakovali, da bo ostal nad mejo 50 točk, ki ločuje rast od krčenja dejavnosti.

Pod to mejo sta zdrsnila oba spremljana sektorja. Storitveni indeks je upadel z 51,2 na 48,4 točke, proizvodni pa s 50,6 na 49,3 točke. Podjetja tako v zadnje letošnje četrtletje vstopajo s precej slabšimi rezultati, kot so jih nakazovali septembrski podatki.

PMI je zgodnji anketni kazalnik poslovnih razmer, zato oktobrski padec še ne pomeni, da je Francija že v recesiji. Kaže pa, da se je dejavnost v spremljanem delu zasebnega gospodarstva ponovno zmanjšala.

Francoski kupci odlašajo, država se zadolžuje dražje

Iz odgovorov podjetij izhaja, da negotovost že vpliva na poslovne odločitve. Povpraševanje po francoskem blagu in storitvah se je zmanjšalo najizraziteje po maju. Kupci prelagajo projekte in omejujejo porabo.

Ekonomist S&P Global Market Intelligence Joe Hayes septembrsko izboljšanje ocenjuje kot kratkotrajno. Opozarja na zaostrovanje finančnih razmer in politične pritiske. Pričakovanja podjetij za prihodnjih dvanajst mesecev so se spustila na najnižjo raven v šestih letih in pol; med razlogi izpostavljajo javne finance in negotovost pred predsedniškimi volitvami leta 2027.

Povpraševanje po francoskem blagu in storitvah se je zmanjšalo najizraziteje po maju.

Skrbi se odražajo tudi na obvezniškem trgu. Donosnost francoske desetletne državne obveznice je v četrtek, 22. oktobra, dosegla 5,14 odstotka, največ po juliju 2002. Pribitek glede na primerljive nemške obveznice se je povzpel na najvišjo raven v petnajstih letih. Francijo obremenjujejo velik proračunski primanjkljaj, politična razdrobljenost in težave pri sprejemanju varčevalnih ukrepov.

Višja zahtevana donosnost državi postopoma draži novo zadolževanje in nadomeščanje zapadlega dolga. S tem se povečuje pritisk na proračun, v katerem za druge izdatke ostaja manj prostora.

Evro območje raste počasneje

Francosko poslabšanje spremlja tudi umirjanje širšega evropskega gospodarstva. Sestavljeni PMI evro območja je oktobra zdrsnil s 53,1 na 51,9 točke, pod pričakovanih 52,7 točke. Dejavnost še raste, vendar najpočasneje v zadnjih štirih mesecih.

Podjetja poročajo o dražji energiji, gorivu in prevozu, rast novih naročil pa se je upočasnila. Zaposlovanje je skoraj zastalo. Prodajne cene so se ob tem povečevale počasneje, kar nakazuje pritisk na marže: višjih stroškov podjetja ne morejo v celoti prenesti na kupce.

Za izvoznike je takšna kombinacija zahtevna. Ob skromnejši rasti naročil postajajo pogajanja o cenah težja prav takrat, ko se del stroškov povečuje.

Podjetja poročajo o dražji energiji, gorivu in prevozu, rast novih naročil pa se je upočasnila.

Slovenija je izpostavljena predvsem prek industrije

Francoski trg ima za slovensko gospodarstvo konkretno težo. Po podatkih portala Izvozno okno je slovenski blagovni izvoz v Francijo leta 2025 znašal približno 1,8 milijarde evrov. Okoli 35 odstotkov izvoza so predstavljala vozila in njihovi deli, 16 odstotkov električni stroji in oprema, devet odstotkov pa stroji in mehanske naprave. Približno tri petine izvoza so bile torej povezane s temi tremi skupinami proizvodov.

Iz takšne sestave izvoza izhaja tudi glavna izpostavljenost Slovenije. Če francoska gospodinjstva odložijo nakup avtomobila ali podjetja preložijo naložbo v opremo, lahko posledice občutijo slovenski proizvajalci in njihovi dobavitelji. Manj naročil bi se lahko preneslo tudi na prevoznike in druge izvajalce storitev, povezane z industrijo. Gre za možne poti prenosa francoske ohladitve, ne za že izmerjen učinek oktobrskih podatkov na Slovenijo.

Povezave segajo tudi prek drugih evropskih držav. Slovenski sestavni del lahko do francoskega kupca pride v izdelku nemškega ali italijanskega proizvajalca. Zato neposredni izvoz v Francijo ne zajame celotne izpostavljenosti slovenskega gospodarstva njenemu povpraševanju.

Ohlajanje prihaja med okrevanjem slovenskega izvoza

Najnovejše Ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj kaže, da je bil slovenski blagovni izvoz v prvih osmih mesecih letos realno za 6,8 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila višja za 2,7 odstotka. Poleti se je sicer izvozni zagon umiril.

Za razumevanje francoskih novic je posebej pomemben še en podatek Umarja: slovenski izvozni tržni delež se je v prvi polovici leta v Franciji izraziteje povečal, predvsem zaradi večjega izvoza električnih vozil. Francosko povpraševanje je torej pomembno tudi za del industrije, ki je letos prispeval k izboljšanju slovenskih rezultatov.

Najnovejše Ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj kaže, da je bil slovenski blagovni izvoz v prvih osmih mesecih letos realno za 6,8 odstotka večji kot v enakem obdobju lani.

Oktobrska raziskava zato odpira vprašanje, kako trdno bo nadaljevanje tega okrevanja. Posamezna podjetja lahko tudi na šibkejšem trgu pridobivajo kupce in povečujejo prodajo. Toda ob splošnem zmanjševanju povpraševanja morajo za rast praviloma prevzeti več poslov tekmecem.

Pritisk na naročila in zaslužek

Za slovenska podjetja bo v prihodnjih mesecih odločilno, ali se bo slabše razpoloženje francoskih kupcev spremenilo v trajnejše zmanjšanje naročil. Prvi odzivi bi lahko bili krajši proizvodni načrti, previdnejše zaposlovanje in odlaganje lastnih naložb. Če bi se šibkejša prodaja združila z višjimi stroški energije in prevoza, bi bil pod pritiskom predvsem zaslužek.

Francosko dogajanje ima tudi širše sporočilo za domačo gospodarsko politiko. Na povpraševanje v Parizu Slovenija težko vpliva, lahko pa vpliva na pogoje, v katerih poslujejo njeni izvozniki: na predvidljivost davčnih pravil, hitrost dovoljenj, infrastrukturo in administrativne obremenitve. Ko tuji kupci postanejo previdnejši, podjetja še težje prenesejo dodatne stroške in negotovost doma.

Ko tuji kupci postanejo previdnejši, podjetja še težje prenesejo dodatne stroške in negotovost doma.

Evro območje po oktobrskih podatkih še raste. Za Slovenijo pa bo pomembno, koliko te rasti se bo v prihodnjih mesecih poznalo v knjigah naročil industrijskih podjetij. Prav tam se bo najprej pokazalo, ali je francoski zdrs kratka prekinitev ali začetek daljšega ohlajanja.