[Video] Dr. Milan Krek: Te mlade smo vzgajali mi; niso padli z neba (Odmev tedna, 23. 10. 2026)

Nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek je po dolgem času sedel v studio. Pogovor je segel od aktualnih nemirov v Franciji in Italiji do slovenskega parlamenta, stiske slovenskih kmetov in skrhanega zdravstva. Spregovoril je tudi o pritiskih med epidemijo covida, ki so ga popolnoma izmučili. Ko ga je voditelj vprašal, kako je take pritiske občutil na lastni koži, je bil na robu solza.

Smrtne grožnje, gnojnica pod vrati in slovo od družine pred odhodom v službo

Krek je NIJZ vodil od leta 2020 do 2022. Po njegovih besedah je njegovo zamenjavo zahteval tedanji premier Robert Golob, čeprav so inštitut v Evropski uniji cenili in spraševali za izkušnje. Epidemije se spominja kot časa, ko se država kljub okoli 56 mrtvim na dan ni znala združiti. Del politične levice je po njegovem epidemijo izkoriščal za boj proti Janezu Janši, zaveznika pa je našel v predsedniku republike Borutu Pahorju.

Prejel je najmanj deset smrtnih groženj, po državi pa so krožili letaki z nagrado za tistega, ki bi ga ubil. Ko je med protesti na Prešernovem trgu stopil k oknu, ga je poklicala varnostna služba in mu naročila, naj se takoj umakne, če hoče preživeti.

Zjutraj smo se v družini poslovili kot za vedno, ker nisem vedel, ali se bom vrnil živ.

Še dve ali tri leta po epidemiji je doživljal napade na bencinskih črpalkah in v trgovinah. Varnega se je počutil samo doma, v službi in na njegovi njivi, veliko pa je pretrpela tudi njegova družina. Ljudje morda mislijo, da je pozabil, a iskreno pravi, da ni.

Ob vprašanju o diskreditacijah v politiki je Krek obstal in težko nadaljeval. Po vprašanju, ali vzorec afer, očitkov in diskreditacij pozna z lastne kože, je Krek odgovoril, da je nanj »zelo alergičen«, nato pa povedal, da ne more govoriti naprej, ker je to zanj preveč čustveno in pretežko. Pogovor se je za trenutek ustavil, saj je bil na robu solza. Da se je izvlekel iz osebne krize, mu je pomagala njegova zemlja v slovenski Istri.

Nemire v Franciji in Italiji razlaga z neoliberalnim sistemom in napakami vzgoje

Voditelj je opisal več sto tisoč protestnikov na francoskih ulicah, požgano mestno hišo v Limogesu in napetosti v Milanu. Krek v tem vidi upor generacije, ki je ostala brez stanovanj in služb, vzrok pa išče v neoliberalnem sistemu, kjer je glavni cilj dobiček. Nasilje po njegovem izkoriščajo posamezniki z maskami, ki sami ne bi šli v boj. Palestinske zastave niso cilj mladih, ti si želijo predvsem boljšega življenja. Pred iskanjem krivcev med tujci opozarja, ker se jeza rada preusmeri na tistega, ki ni naš. Pove: »To mladino smo vzgajali mi, očetje, matere, šole.«

Podobno razmišlja o grožnjah s posilstvi v Cremoni, ki so se širile prek družbenih omrežij: iskati je treba vzroke, ne le storilca. Lastnike omrežij po njegovem žene dobiček in ko Meta plača milijarde kazni, na koncu plačamo vsi.

Zgled državnega zbora

Na ljubljanskem shodu pričakuje najprej skupino dobronamernih mladih, če se stvar razširi, pa se jim bodo pridružili tisti, ki priložnost izkoristijo za nemir. »Če imate nasilje v parlamentu, se ne čudite, če ga boste imeli na ulici«, pove dr. Milan Krek

Izjavo kandidata za poslanca Slavka Mohariča, ki je sporočil, da v državni zbor ne gre, ker tam ne more delati konstruktivno in da gre za cirkus, imenuje za enega najpomembnejših signalov, hujše pa se mu zdi, da se nihče ni konkretno odzval. Poslance bi po njegovem morali za en dan zapreti, da razčistijo medsebojne odnose, sicer pa parlament razpustiti. Politiko primerja z odvisnostjo, ker »nagrajevalni center« v možganih išče nagrado.

Kmetje so pod stresom zaradi birokracije, suše in predpisov

Voditelj je navedel raziskavo projekta Polja moči med letoma 2022 in 2024 na tisoč kmetih: 64 odstotkov jih omenja čezmeren stres, 38 odstotkov izgorelost, vendar le med anketiranimi. Krek pravi, da mladih kmetov skoraj ni, zaraščeno zemljo pa nekateri mulčijo, da se iz zraka vidi obdelava. Sam je moral poročati celo o številu oljk. Ko pridejo kmetje z gnojem pred parlament, mora biti po njegovem zelo hudo.

Zdravstvo naj skrbi za zdravje, ne za čakalne vrste

O čakalnih vrstah Krek pravi, da mora biti v središču zdravje in ne bolnik. Plačniki nimajo vpliva na zavarovalnico, ki po njegovem slabo gospodari. Sam je delal po 16 ur, več noči zapored, saj je zdravništvo poslanstvo, ne posel. Rešitev vidi v manjšem vnosu v sistem, torej v bolj zdravih ljudeh, ne v dodatnih zdravnikih.

Ne za bolezen, za zdravje. Ne za čakalne dobe, za zdravje.

O korupciji v Sloveniji pravi, da je odločitev v človeku samem: ko je kot direktor iskal vodjo financ, je sam izbral komisijo. Zgodilo se je, da pri naslednjem razpisu klicev, prošenj in ponudb čudežno ni bilo več. Slovenijo bi začel zdraviti pri glavi, v parlamentu. »Krivi smo mi, ki tukaj živimo,« je še dejal. Prisluhnite celotnemu Odmevu tedna.