Protesti proti draginji ali krinka za nasilje?

Pod krinko boja proti draginji, slabim življenjskim razmeram in težavam v šolstvu so francoske ulice postale prizorišče nasilja, plenjenja in uničevanja lastnine. Kdo pravzaprav stoji za izgredi in komu takšno razdejanje koristi? Evropska poslanca Branko Grims in Vladimir Prebilič si jih očitno precej različno razlagata. Zamaskirani izgredniki so minuli vikend razbijali izložbe, ropali trgovine, požigali avtomobile in napadali policiste. V Limogesu so požgali celo zgodovinsko mestno hišo, francoske oblasti pa so po najbolj nasilnem koncu tedna pridržale skoraj 2400 ljudi. Vlada za nasilje odgovornost pripisuje skrajno levim skupinam in kriminalcem. Medtem ko Grims opozarja na organizirano levičarsko-islamistično nasilje, Prebilič vzroke za proteste išče predvsem v socialni stiski prebivalstva in odpovedi evropskih oblasti.

Grims: »Gre za levičarsko-islamistično vstajo proti zahodni civilizaciji«

Precej ostrejšo razlago dogajanja ponuja evropski poslanec Branko Grims, ki zavrača predstavo, da bi bilo mogoče najhujše nasilje na francoskih ulicah pojasniti zgolj z nezadovoljstvom dijakov in prebivalcev zaradi socialnih razmer. »Vsekakor gre za izjemno dobro organizirano levičarsko-islamistično vstajo proti zahodni civilizaciji,« je za Planet TV povedal Grims, ki je prepričan, da za nasilnimi izgredi stojijo tudi širši ideološki in politični interesi. Po njegovem prepričanju sta se pri spodkopavanju evropske družbene ureditve povezala radikalna levica in islamizem.

Grims množično priseljevanje v Evropo opisuje z izrazom »velika evropska hidžra«, dogajanje na francoskih ulicah pa povezuje celo z džihadom oziroma versko motiviranim nasiljem. Prepričan je, da levičarske politične skupine radikalnim islamistom pri tem pomagajo, jih branijo in jim zagotavljajo politično zaščito, medtem ko naj bi islamisti takšno sodelovanje izkoriščali za širjenje svojega vpliva. Za Grimsovo razlago je bistvena trditev, da socialne zahteve služijo kot politična krinka za precej radikalnejše cilje. Kot enega glavnih odgovornih za razmere izpostavlja francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi pri zagotavljanju varnosti in zaščiti francoskih državljanov popolnoma odpovedal.

Del Grimsovih opozoril potrjujejo tudi ugotovitve francoskih oblasti, ki so med povzročitelji nasilja prepoznale pripadnike skrajno levih skupin. V izgredih so sodelovali tudi nasilneži, povezani s taktiko tako imenovanega črnega bloka, ter kriminalci, ki so množične demonstracije izkoristili za plenjenje. Francoski preiskovalci pa doslej niso predstavili dokazov, da bi celoten val izgredov vodilo organizirano islamistično gibanje. Po poročanju agencije AP velik del plenjenja pripisujejo predvsem posameznikom in skupinam, ki so izkoristili kaos na ulicah.

🇫🇷 French Prime Minister Sébastien Lecornu said a state of emergency could be imposed “if necessary” amid ongoing violent riots and looting across the country https://t.co/PCi893Sdpr

— Visegrád 24 (@visegrad24) October 19, 2026

Grims opozarja tudi na dvojna merila evropske levice

Grims ob dogajanju v Franciji odpira še vprašanje politične odgovornosti in dvojnih meril pri obsojanju nasilja. Prepričan je, da del evropske levice nasilje presoja različno glede na to, kdo ga izvaja in proti komu je usmerjeno. Kot posebej problematičen primer je izpostavil italijansko evropsko poslanko Ilario Salis, proti kateri je na Madžarskem tekel kazenski postopek zaradi domnevnega sodelovanja v nasilnih napadih na ljudi, ki so jih napadalci povezovali s skrajno desnico.

Evropski parlament je oktobra lani s tesno večino, 306 glasovi proti 305, odločil, da ji ne odvzame poslanske imunitete. Pri tem je v sprejeti odločitvi izpostavil tudi pomisleke o političnih motivih postopka na Madžarskem. Grims odločitev razume kot primer nedopustne popustljivosti do nasilja, povezanega s skrajno levico. Poudarja, da mora biti vsako nasilje za doseganje političnih ciljev nesprejemljivo, ne glede na politično pripadnost storilcev. Po njegovem mnenju je problematično predvsem to, da se lahko nasilne izgrede v političnih razpravah prikazuje kot legitimen upor proti oblastem.

Prebilič: »Ljudje so v stiski in to je bistveno«

Drugače na vzroke za izbruh protestov gleda evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki v ospredje postavlja predvsem odgovornost evropskih držav in njihovih voditeljev. »Ljudje so v stiski in to je bistveno,« je za Planet TV povedal Prebilič in poudaril, da protesti kot oblika demokratičnega izražanja nezadovoljstva niso sporni. Povsem drugače pa je z nasiljem, požiganjem in uničevanjem premoženja, ki jih odločno obsoja.

Meni, da so se evropske države pri reševanju nekaterih temeljnih težav preprosto izgubile. Pri Franciji je izpostavil pomanjkanje učiteljev, slabo stanje šolskih stavb in nezadostna vlaganja v izobraževalni sistem. Opozoril je tudi na dražje življenje, inflacijo in zmanjševanje življenjskega standarda, zaradi česar se med prebivalstvom kopičita nezadovoljstvo in nezaupanje do oblasti. Prebilič meni, da so za takšne razmere odgovorne predvsem vlade, ki težav niso pravočasno prepoznale oziroma jih niso znale učinkovito reševati. Opozarja tudi na vse večjo politično polarizacijo evropskih družb, v katerih je po njegovih besedah vse manj potrpljenja in vse več nestrpnosti. Ob tem priznava, da lahko legitimne proteste izkoristijo skupine z drugačnimi nameni. Prav to naj bi se zgodilo tudi v Franciji, kjer policija ni bila dovolj pripravljena na nasilni del dogajanja.

Levica je povzignila palestinsko zastavo v simbol boja in jo vihrala na protestih proti vladam, za feminizem, za LGBT ideje... Te dni se je izkazala kaj palestinska zastava v resnici je: simbol zla, uničenja in islamske zasedbe Evrope. https://t.co/Nfo7h15qC8

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) October 21, 2026

Kritičen je tudi do Macrona, ki naj bi podcenil razsežnosti nezadovoljstva med državljani. Prebilič zato zagovarja dvoje: odločen odziv pristojnih organov proti izgrednikom in hkratno reševanje socialnih težav, zaradi katerih so ljudje sploh odšli na ulice. Po njegovem bi morali politiki namesto medsebojnega obtoževanja iskati konkretne rešitve, saj bi se brez njih podobni protesti lahko nadaljevali tudi v prihodnje.

Bi lahko podobne izgrede doživeli tudi v Sloveniji?

Poslanca se razhajata tudi pri oceni, ali bi se lahko francoski scenarij ponovil na slovenskih ulicah.

Grims je prepričan, da je nevarnost resnična. Ob tem je opozoril na pretekle demonstracije v Ljubljani, na katerih naj bi po njegovi oceni že prišlo do skupnega nastopa radikalnih levičarskih in islamističnih skupin. Meni, da bi se lahko podobno dogajanje ponovilo tudi v precej hujši obliki. Kot dolgoročni odgovor zagovarja strožjo migracijsko politiko, vračanje radikalnih islamistov v države izvora ter odločen kazenski pregon nasilnih skrajnežev.

Prebilič je pri napovedovanju podobnih dogodkov previdnejši. Čeprav priznava, da tudi Slovenija ni imuna na politično polarizacijo in družbeno nezadovoljstvo, ocenjuje, da tako obsežnega nasilja, kot smo mu bili priča v Franciji, pri nas ni pričakovati. Slovensko družbo vidi kot zmernejšo, z drugačno tradicijo izražanja političnega nezadovoljstva. Za odziv na nasilne izgrede in njihovo politično ozadje smo zaprosili tudi evropskega poslanca Matjaža Nemca iz vrst Socialnih demokratov, vendar ta za izjavo ni bil na voljo.