Začarani krog 'depolitizacij' na RTV Slovenija? Gregorčič in Avbelj s pritožbo na ESČP

Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič in ustavni pravnik dr. Matej Avbelj sta danes na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo v zadevi RTV Slovenija. Gregorčičev osrednji očitek je, da mu ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

Po mnenju Petra Gregorčiča, nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija, in pravnika Mateja Avblja, avtorja pritožbe, julijska odločitev ustavnega sodišča v zadevi RTV Slovenija odpira resna vprašanja o delovanju pravne države. »Zdi se, da se je ustavno sodišče namesto presoje, kaj je pravno dopustno, raje pustilo instrumentalizirati za boj med 'našimi' in 'vašimi',« je povedal Gregorčič.

Ustavno sodišče je z odločitvijo odprlo pot nadaljnji 'depolitizaciji', ki jo je priznalo kot ustavno dopusten cilj. Gregorčič je spomnil, da je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Ignacije Fridl Jarc pripravilo nov predlog zakona, ki prav tako predvideva predčasno prenehanje mandatov članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTV Slovenija.

Gregorčič in Avbelj vidita dve rešitvi. »Ena je postati del boja med 'našimi' in 'vašimi'. Druga pa po pravni poti iskati odgovor na vprašanje, kaj je prav.« Odločila sta se za slednjo.

Neučinkovito sodno varstvo

Vlada Roberta Goloba je ob nastopu mandata zatrjevala, da je potrebna takojšnja in popolna depolitizacija vseh organov vodenja in upravljanja RTV Slovenija, je spomnil Matej Avbelj, ki je prepričan, da to ne more biti ustavno dopusten cilj, čeprav je ustavno sodišče pristalo na to razlago.

Osrednji očitek pritožbe je, da pritožniku ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Gregorčičev štiriletni mandat člana in predsednika programskega sveta je predčasno prenehal neposredno na podlagi zakona, brez individualne odločbe. Ustavno sodišče je sicer presojalo ustavnost zakona, ni pa preverilo, ali so za predčasno prenehanje tega mandata obstajali konkretni razlogi, sta opozorila.

Poleg tega pritožba navaja še druge kršitve. Med njimi je nerazumno dolg postopek – sodišče je o primeru odločalo več kot tri leta in pol, končno odločitev pa sprejelo po izteku Gregorčičevega mandata, ko učinkovita zaščita tega ni bila več niti teoretično mogoča. Za predolg postopek prav tako ni bilo na voljo učinkovitega pravnega sredstva.

Ustavnemu sodišču očitata, da je odločilo brez javne obravnave, čeprav sta jo zahtevali obe strani. »Slovenija je bila že večkrat obsojena, ker sodišča sodijo, ne da bi bile izvedene glavne obravnave,« je Avbelj opozoril na sistemski problem.

Ustavno sodišče je poleg tega pri odločanju sporne navedbe vlade in državnega zbora o 'depolitizaciji' upoštevalo, ne da bi presodilo, ali so utemeljene. Po drugi strani je navedbe pobudnikov obravnavalo po drugačnih merilih. Sodnik Marko Starman v svojem ločenem mnenju zato zapiše, da je šlo »za očitno uporabo različnih meril pri presoji dejanskih trditev strank istega postopka.«

V pritožbi navajata še, da se ustavno sodišče ni opredelilo do bistvenih argumentov in ni odgovorilo na izrecni predlog, naj vprašanja razlage evropskega prava predloži Sodišču EU. To je storilo kljub dejstvu, da sodiščem sicer nalaga, da se je treba na take konkretne predloge odzvati.

Začarani krog 'depolitizacij'

Avbelj je pojasnil, da je pomen primera širši, saj je ustavno sodišče v tej zadevi izrecno odklonilo uporabo sodne prakse ESČP, zato upa, da bo ESČP zadevo sprejelo v obravnavo.

Poleg tega je opozoril, da se je pokazalo, kaj se zgodi, ko ustavno sodišče politiki dopusti, da nekoga takoj in popolnoma 'depolitizira'. Ko pride na oblast nova politika, »to izkoristi in napove nadaljnjo depolitizacijo tega istega organa«. Če bi bila na ESČP neuspešna, bosta to sprejela, a se bojita, da bi to predstavljalo zeleno luč za še večje »politične eskapade« v državah z nizko politično kulturo.

»Verjameva, da se pravna država gradi s spoštovanjem prava in iskanjem pravnih odgovorov tudi na vprašanja, o katerih imamo različna stališča,« pa je povedal Gregorčič in napovedal: »Če bo ESČP pritožbi ugodilo, bo njegova sodba lahko postala pomemben del evropske sodne prakse, predvsem če bo ESČP odgovorilo na pravna vprašanja, ki jih ta pritožba odpira.«