Tudi »kupi zdaj, plačaj pozneje« pod strožjimi pravili kreditiranja

Novi zakon o potrošniških kreditih posega tudi v spletno nakupovanje. Konec bo vnaprej označenih okenc pri sklepanju kreditnih pogodb, ponudniki bodo morali razkriti uporabo avtomatiziranega prilagajanja ponudb. Za ljudi, ki ne zmorejo odplačevati obveznosti, je predvidena javna svetovalna služba.

Nakup je opravljen v nekaj klikih, plačilo pa prestavljeno na pozneje. Takšne ponudbe bodo po novem zajete v širše varstvo potrošnikov pri kreditiranju. Državni zbor je po nujnem postopku sprejel zakon o potrošniških kreditih, ki poleg običajnih posojil ureja tudi vse bolj razširjene sheme »kupi zdaj, plačaj pozneje«.

Pri teh kupec blago prejme takoj, kupnino pa poravna naknadno ali v obrokih. Nova ureditev sledi spremembam na trgu, kjer se kreditiranje vse pogosteje ponuja neposredno ob spletnem nakupu. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je že ob pripravi zakona opozorilo, da dosedanja pravila vseh novih finančnih produktov niso ustrezno zajemala.

Kreditiranje se vse pogosteje ponuja neposredno ob spletnem nakupu.

Ponudniki pri sklepanju kreditnih pogodb ne bodo smeli več uporabljati vnaprej označenih okenc. Izbiro bo moral potrditi potrošnik sam. Zakon zahteva tudi obvestilo, kadar je ponudba prilagojena na podlagi avtomatizirane obdelave njegovih osebnih podatkov.

To zadeva ponudbe, pri katerih računalniški sistem podatke o uporabniku uporabi za določanje pogojev ali drugih značilnosti kredita. Potrošnik bo moral biti z uporabo takšnega postopka seznanjen.

Več časa naj bi imel tudi za pregled dokumentacije. Ključne pred pogodbene informacije bo moral praviloma prejeti najmanj dan pred podpisom. Namesto odločanja med samim nakupom naj bi imel možnost pregledati pogoje in primerjati ponudbe. Prav hitrost sklepanja pogodb je ena od posebnosti spletnega kreditiranja: odločitev o zadolžitvi lahko spremlja nakup izdelka, ne da bi ji kupec namenil toliko pozornosti kot posojilu v bančni poslovalnici.

Strožje omejitve tudi pri ponujanju kreditov

Zakon posega še na področje nenaročene prodaje kreditov, ki jo prepoveduje. Pri tem je treba razlikovati med oglaševanjem ponudbe in odobritvijo kredita brez potrošnikove predhodne zahteve oziroma izrecnega soglasja. Evropska direktiva, na kateri temelji nova ureditev, prepoveduje prav takšno nenaročeno odobravanje kreditov.

Pomemben del sprememb je namenjen tistim, ki so že zadolženi in začnejo zamujati s plačili. Predvidena je vzpostavitev javne službe za svetovanje o odplačevanju dolgov. Ljudem s finančnimi težavami bo pomagala pregledati obveznosti in poiskati možnosti za njihovo urejanje.

Ljudem s finančnimi težavami bo pomagala pregledati obveznosti in poiskati možnosti za njihovo urejanje.

Takšna pomoč je posebej pomembna, kadar ima posameznik več obveznosti pri različnih ponudnikih. Pregled nad mesečnimi plačili se lahko izgubi, zamude pa prinesejo dodatne stroške. Svetovanje naj bi bilo dostopno tudi ljudem, pri katerih težave šele nastajajo. Evropska ureditev zahteva neodvisne svetovalne službe za potrošnike, ki težko izpolnjujejo finančne obveznosti.

Ob zamudah zakon predvideva tudi ukrepe za prestrukturiranje dolga. Njihov namen je poiskati izvedljivo ureditev odplačevanja, ko prvotnega dogovora ni več mogoče redno izpolnjevati. To ne pomeni avtomatičnega odpisa obveznosti.

Ob zamudah zakon predvideva tudi ukrepe za prestrukturiranje dolga.

Nova pravila izhajajo iz prenovljene evropske direktive o potrošniških kreditih. Ta širi zaščito na oblike zadolževanja, ki jih je razvoj spletne prodaje približal vsakodnevnim nakupom. Za uporabo pravil direktive je določen 20. november 2026; natančen začetek uporabe posameznih določb slovenskega zakona in morebitne prehodne izjeme bo treba preveriti v objavljenem zakonskem besedilu.