Ministrstvo predlaga kredite za prvi dom brez pologa

Mladi in mlade družine bi lahko za nakup, gradnjo ali obnovo prvega doma najeli do 300.000 evrov stanovanjskega kredita. Država bi jim pomagala pri plačilu obresti.

Ministrstvo za finance je 12. novembra predstavilo predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema. Banke bi lahko odobrile kredit brez lastne udeležbe, s fiksno obrestno mero in odplačilno dobo do 30 let. Kredit bi bil zavarovan s hipoteko. Najvišji znesek kredita bi vsako leto 1. julija uskladili z gibanjem cen stanovanjskih nepremičnin.

Poroštvo za prvih deset let

Država bi deset let od prvega črpanja kredita jamčila za največ petino neodplačane glavnice. Do konca odplačevanja bi subvencionirala del obrestne mere nad enim odstotkom, vendar največ 2,5 odstotne točke. Pogodbena obrestna mera bi morala biti nižja od povprečja zadnjih treh mesečnih podatkov Banke Slovenije o novih stanovanjskih posojilih, pri katerih je obrestna mera fiksna za več kot deset let. Upoštevali bi podatke, objavljene do konca meseca pred podpisom pogodbe. Če bi pravilo veljalo za pogodbo, podpisano novembra, bi uporabili povprečje od junija do avgusta, ki je znašalo 3,21 odstotka. Od julija do septembra je bilo povprečje 3,24 odstotka.

Država bi deset let od prvega črpanja kredita jamčila za največ petino neodplačane glavnice.

Državni sekretar Papež je ob predstavitvi navedel primer kredita v višini 300.000 evrov z odplačilno dobo 30 let. Pri 3,5-odstotni obrestni meri bi mesečni obrok znašal približno 1.347 evrov, pri enoodstotni pa 965 evrov. Obrestna mera iz prvega izračuna je višja od obeh navedenih povprečij. Če bi država banki izplačala znesek iz poroštva, bi moral kreditojemalec državi vrniti prejete subvencije obresti. Vračilo zneska, ki ga je izplačala banki, bi država od kreditojemalca zahtevala le v primerih, ki jih določa predlog. Med njimi so prevara, navedba neresničnih podatkov, namerna kršitev zakona in kaznivo dejanje kreditojemalca.

Banke bi presojale kreditno sposobnost

Pri presoji kreditne sposobnosti bi banke upoštevale poroštvo in subvencijo obresti. Predlog ne določa, kako bi subvencijo vključile v izračun. Zaposlitev za določen čas ali samozaposlitev sama po sebi ne bi smela biti razlog za zavrnitev kredita.

Po pravilih Banke Slovenije mora kreditojemalcu po plačilu vseh obrokov trenutno ostati najmanj 745 evrov na mesec. S 1. januarjem 2027 se bo ta znesek zvišal na 840 evrov. Za vzdrževane člane se prištejejo dodatni zneski. Pri nakupu nepremičnine za lastno bivanje Banka Slovenije priporoča, da kredit ne preseže 80 odstotkov njene vrednosti.

Pogoji za pridobitev kredita

Za kredit bi lahko zaprosili polnoletni slovenski državljani, ki bi v letu oddaje vloge dopolnili največ 35 let. Njihov povprečni mesečni neto dohodek v zadnjih dvanajstih mesecih bi smel znašati največ dvakratnik zadnje znane povprečne mesečne neto plače v Sloveniji. Če bi upoštevali še dohodek družinskega člana, bi meja za njun skupni dohodek znašala 2,5-kratnik te plače. Med upravičenci bi bile tudi družine, v katerih bi starši v letu oddaje vloge dopolnili največ 40 let, vsaj en otrok pa bi bil mlajši od 15 let. Pri bodočih starših bi moral specialist potrditi, da nosečnost traja najmanj 12 tednov. Ministrstvo je ob predstavitvi tudi zanje navedlo starostno mejo 40 let. Določba o bodočih starših te meje izrecno ne omenja.

Za kredit bi lahko zaprosili polnoletni slovenski državljani, ki bi v letu oddaje vloge dopolnili največ 35 let.

Pri presoji, ali ima gospodinjstvo že v lasti primerno stanovanje, bi upoštevali ogrevano površino. Predlog za eno osebo določa 20 kvadratnih metrov, za štiričlansko gospodinjstvo 55, za šestčlansko pa 75. Med člane gospodinjstva bi šteli tudi pričakovanega otroka.

Pet kreditov v dosedanji shemi

Po stanovanjski jamstveni shemi iz leta 2022 je država jamčila za celotno obveznost iz kredita do 200.000 evrov. Kupec je moral zagotoviti najmanj 20 odstotkov lastne udeležbe. Po podatkih SID banke so banke sklenile pet kreditnih pogodb v skupni vrednosti 550.600 evrov. Na povabili v letih 2025 in 2026 se ni odzvala nobena banka. Z uveljavitvijo novega zakona bi dosedanja shema prenehala veljati, izdana jamstva pa bi ostala v veljavi.

Po podatkih SID banke so banke sklenile pet kreditnih pogodb v skupni vrednosti 550.600 evrov.

Do konca leta 2032 bi lahko banke po predlogu vsako leto odobrile do 300 milijonov evrov kreditov, država pa izdala za največ 60 milijonov evrov novih poroštev. Če bi banke izkoristile 60 odstotkov predvidenega obsega kreditov, bi država po oceni ministrstva za subvencije obresti od leta 2027 do konca leta 2032 porabila 88,7 milijona evrov. Do izteka vseh kreditov bi strošek dosegel 426,3 milijona evrov. Ob polni izkoriščenosti bi znašal 710,6 milijona evrov. Ministrstvo je pri izračunu upoštevalo 30-letno odplačilno dobo in 3,5-odstotno obrestno mero.

Prodaja po poplačilu kredita

Lastnik bi nepremičnino lahko prodal šele po izteku desetletne omejitve in po celotnem poplačilu kredita. Omejitev bi vpisali v zemljiško knjigo. Predlog predvideva izjemi za dedovanje in prenos na družinskega člana, ki prevzame pravni položaj kreditojemalca.

Kreditojemalec ali njegov družinski član bi moral v nepremičnini praviloma prijaviti stalno prebivališče v dvanajstih mesecih. Če bi prijavo preprečevala gradnja ali obnova, bi moral prebivališče prijaviti, ko bi bili za to izpolnjeni pogoji. Ob kršitvi te obveznosti bi kreditojemalec lahko izgubil subvencijo za preostanek odplačevanja.

Srednja cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je po podatkih Geodetske uprave v prvi polovici leta 2026 dosegla 3.520 evrov na kvadratni meter. Po podatkih Eurostata so se mladi v Sloveniji leta 2025 odselili od staršev pri povprečni starosti 28,8 leta. Povprečje Evropske unije je bilo 26,3 leta.