Aristotel bi vprašal, v čigavo korist vlada oblast

Starogrški filozof Aristotel (384 do 322 pred našim štetjem) je v Politiki, osemdelni razpravi o državi, državljanih in ureditvah, ki jo je napisal po preučevanju številnih tedanjih mestnih držav, zapisal, da država ne obstaja zgolj zato, da bi v njej preživeli, ampak zato, da bi v njej živeli dobro. Ureditev je ločeval po tem, v čigavo korist vlada, ne po tem, koliko ljudi vlada. Zdrava država je tista, ki služi skupnemu dobremu, izrojena tista, ki služi samo vladajočim.

S tem merilom si oglejmo tri zgodbe zadnjih dni: poraz Donalda Trumpa v Združenih državah Amerike (ZDA), ustavno krizo na Poljskem in lokalne volitve v nedeljo, 15. novembra.

Po volitvah se je prvi mož ZDA nekoliko ohladil

Na vmesnih volitvah 3. novembra so demokrati osvojili predstavniški dom in senat, kjer so republikancem odvzeli sedem sedežev, med drugim v Kansasu, Iowi, Ohiu, Mainu, obeh Karolinah in Teksasu. Mediji so izid zaradi obsežnih demokratskih pridobitev označili za »modri val« oziroma »modri cunami«. Republikanci so izgubili Teksas, saj je senatni sedež osvojil demokrat James Talarico, prvi s takšno zmago po letu 1988. Službo je izgubil tudi guverner Greg Abbott. Hakeem Jeffries bo, če ga januarja izvolijo, prvi temnopolti predsednik predstavniškega doma v zgodovini.

Trump je najprej zapisal, da bi republikanci zmagali suvereno, če bi bil sam na glasovnici, nato se je prvi mož ZDA nekoliko ohladil: rezultat je sprejel; dejal je, da so ga demokrati že klicali in da vidi možnosti dogovora, denimo o t. i. dolžniškem stropu. Torej o zakonski zgornji meji, do katere si lahko ameriška zvezna vlada izposodi denar, da plača račune, ki jih je kongres že odobril: plače, pokojnine, obresti na dolg in podobno. Trump obenem napoveduje, da bo kot »Mr. Veto« lahko zavračal njihove zakone in da ne želi zgolj sedeti in se posluževati veta. Tako da zdaj vsi čakajo, kako in kdaj bo svoje pravne možnost uporabljal poraženi predsednik.

Ostajajo mu veto, vrhovno poveljstvo in izvršni ukazi

Podpredsednik J. D. Vance pa poraz pripisuje vojni z Iranom. Do 3. januarja, ko se ob poldnevu sestane novi kongres, imajo večino še republikanci, zato Trump ta čas lahko izkoristi za izvršilne in zunanjepolitične poteze, česar poročila svetovnih medijev ne izključujejo. Nato mu kongres vzame zakone, denar in potrjevanje ministrov ter sodnikov. Hkrati bodo preiskovalni odbori lahko izdajali sodne pozive o vojni v Iranu, priseljenski politiki in domnevno spornih finančnih poslih njegove družine. Ostajajo mu veto, vrhovno poveljstvo in izvršni ukazi, ki jih lahko razveljavi le zakon ali sodišče, zato tudi s kongresom proti sebi ostaja predsednik, a z bistveno krajšim vzvodom.

Ustavna obtožba (ang. impeachment) ni nezaupnica: dom jo sprejme z navadno večino, vendar je za odstavitev v senatu potrebnih 67 glasov, demokrati jih imajo okoli 54, zato bi potrebovali vsaj 13 republikancev. Obtožena sta bila že Andrew Johnson in Bill Clinton, Trump celo dvakrat, a nikogar senat ni odstavil. Aristotel je v četrti knjigi zagovarjal ureditev z ravnovesjem, ki ga drži močna sredina, in Američani so ga tokrat vzpostavili z glasovnico in ne z ulico.

Aristotel je zapisal, da je bolje, če vlada zakon kot posameznik

Poljska kaže, kaj se zgodi, ko spor o pravu rešuje sila. Ko je 30. oktobra sodnica Anna Korwin-Piotrowska suspendirala predsednika ustavnega sodišča Bogdana Święczkowskega, je predsednik države Karol Nawrocki sredi poleta obrnil letalo na poti v Senegal, medtem ko so pred sodiščem stali policisti in protestniki. Nawrocki govori o nasilnem prevzemu ustavnega organa.

Premier Donald Tusk nasprotno trdi, da je krizo sprožila predsednikova zavrnitev prisege sodnikov, ki jih je izvolil sejm, Evropska komisija pa pravi, da imenovanje sodnikov sodi v pristojnost sejma. Obe strani se sklicujeta na pravo in obe ravnata tako, da pravo služi njuni zmagi.

Aristotel je v tretji knjigi zapisal, da je bolje, če vlada zakon kot posameznik, in da tam, kjer zakoni niso najvišja oblast, prave ureditve sploh ni. Nawrocki je 3. novembra Tuska pred kamerami obtožil odgovornosti in zahteval konec prevzema pred dnevom neodvisnosti 11. novembra. V peti knjigi je Aristotel razlagal, da notranji spori nastanejo, kadar vsak tabor meni, da je v nečem boljši, in zato zahteva vso oblast. Narod je razdeljen: po anketi družbe SW Research je 37,3 odstotka Poljakov podprlo Nawrockov vstop v sodišče, a mu je 41,9 odstotka nasprotovalo.

Janšev zapis o stanju v EU

Dan po izbruhu krize je predsednik vlade Janez Janša na omrežju X objavil zapis o stanju v Evropski uniji (EU), ki je v 24 urah zbral več kot milijon ogledov, v štirih dneh že več kot 2,6 milijona ogledov, kar sicer ne pomeni toliko bralcev, vendar je za politika iz majhne države to izjemen doseg. Španski poslanec Hermann Tertsch (Vox) ga poziva, naj zapusti Evropsko ljudsko stranko (EPP), v kateri sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Donald Tusk, podobno vprašanje je odprl analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.

Vodja skupine EPP Manfred Weber je dejal, da je vesel, da ima SDS v svoji družini. Vendar resne ali kakšne uradne odločitve SDS o izstopu ni bilo, pozivi k izstopu so bila zgolj politična mnenja določenih posameznikov. Kdor je malce ostrejši kritik trenutnega stanja in izvajanja politike EU, bi lahko celo dejal, da Bruslja »ne skrbi« za demokracijo, temveč da ga »skrbi« ravno demokracija.

V čigavem imenu vlada tisti, ki ga je izvolila le četrtina ljudi

Pri nas bo 1.605.948 upravičencev v 212 občinah volilo župane in svetnike, drugi krog županskih volitev bo 29. novembra. Aristotel je v sedmi knjigi pisal, da morajo državljani poznati značaj drug drugega, če naj pravično delijo službe, zato država ne sme biti prevelika in občina je temu idealu najbližja. Vendar je bila udeležba leta 2022 le 47,6-odstotna, v drugem krogu 42,1-odstotna, čeprav primerjava ni povsem enaka, saj drugi krog poteka samo tam, kjer prvi krog ni dal zmagovalca. Leta 2022 se je to zgodilo v 47 občinah.

Na lokalnih volitvah to vidimo kot nekakšno volilno apatijo, za katero uradna statistika ne ponuja celovite razlage. Res škoda, da ne obstaja na ravni države. Najbolj se to pozna v Ljubljani: Zoran Janković se na lokalnih volitvah poteguje že za svoj sedmi županski mandat na čelu Mestne občine Ljubljana. Janković je leta 2022 postal župan z 61,83 odstotka glasov, a ker je prišlo na volišča le okoli 40 odstotkov upravičencev, ga je podprlo 24,45 odstotka vseh, leta 2006 je užival samo 36,7 odstotka podpore. Mandat je pravno nesporen, vendar se politično ponuja Aristotelovo vprašanje, v čigavem imenu vlada tisti, ki ga je izvolila zgolj četrtina ljudi.

Se bo dvajsetletna vladavina končala?

Janković je v prvem krogu zmagal na vseh šestih volitvah in zdaj išče že sedmi mandat. Ali se bo dvajsetletna vladavina končala, je še odprto: kandidatov je petnajst, anketa Ninamedie za Dnevnik mu pripisuje 34,6 odstotka podpore, Luki Mescu 21 in Antonu Ropu 8,2, pri čemer bi bil v neposrednem dvoboju znotraj možne napake razkorak med Jankovićem in Mescem samo 1,8 točke.

Leta 2018, ko je nastopil močan tekmec Anže Logar, se je udeležba dvignila z 36 na 45 odstotkov, kar kaže, da resen izziv volivca prikliče na volišče. Med povratniki so tokrat Aleš Primc, Mojca Sojar in Jasmin Feratović, leva opcija ima znova več adutov. Zanimivo bo videti, koliko od 205.749 upravičencev bo sploh glasovalo, saj so letos po noveli prvič izgubili volilno pravico tujci iz tretjih držav in ali pride do drugega kroga, ki je bil doslej obiskan še slabše kot prvi.

Pojedina uspe samo, če vsi gostje pridejo

Drugod po državi je glasovnica pogosto brez izbire: leta 2022 je bil v 51 občinah en sam kandidat. Od šestih županov z osmim mandatom od leta 1994 za devetega kandidirata le še dva: Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi in Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem. Franc Mužič v Brdih in Branko Kidrič v Rogaški Slatini odhajata, medtem ko sta Martin Mikolič in Franc Šlihthuber mandat izgubila prej. Številke ne povedo, ali so dolgi mandati plod dobrega dela ali odsotnosti tekmecev, vendar pokažejo, da je volivec v več kot polovici občin imel na izbiro največ dve imeni. Županj je le 29 od 212, letos je med 614 kandidati na seznamu 123 žensk.

Ameriški volivci so svoje opravili, na Poljskem spor še traja, mi lahko svoje opravimo v nedeljo. Prve odgovore, kako bo Trump vladal brez večine v kongresu, bomo videli 3. januarja. Aristotel je v tretji knjigi med drugim tudi zapisal, da množica, ki se zbere skupaj, lahko presodi bolje kot posamezniki, tako kot je skupna pojedina bogatejša od obeda enega gostitelja. Tako da pojedina uspe samo, če vsi gostje pridejo in 15. novembra smo gostje mi.