Omerza: »Za razkritje arhivov Udbe v Beogradu še vedno ni interesa«

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob predstavitvi letnega širitvenega poročila poudarila, da Evropska komisija od Srbije pričakuje, da bo Sloveniji predala arhive Udbe in drugih nekdanjih jugoslovanskih služb. Ob tem je izpostavila pomen spoštovanja preteklih sporazumov, vključno s sporazumom o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, in poudarila, da je treba odprta dvostranska vprašanja med članicami EU in državami kandidatkami reševati v evropskem duhu.

Vprašanje arhivov je v ospredje znova postavil tudi slovenski premier Janez Janša. Dejal je, da je Srbija to dolžna storiti. Po zmagi Študentske liste na parlamentarnih volitvah v Srbiji je na omrežju X zapisal, da Slovenija ne bo dala soglasja za kakršenkoli napredek Srbije na poti v EU, dokler ta ne izroči arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in drugih nekdanjih jugoslovanskih služb, ki se nanašajo na Slovenijo. Pozneje je poudaril, da ne gre za novo zahtevo, temveč za uresničevanje sporazuma o nasledstvu.

Slovenija si za pridobitev arhivskega gradiva prizadeva že od leta 2006. Sporazum o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije je bil podpisan leta 2001, veljati pa je začel leta 2004. Naša država na njegovi podlagi zahteva izvirnike dokumentov, nastalih na njenem ozemlju, in dostop do skupnega arhivskega gradiva.

Direktor Arhiva RS Andrej Nared je pojasnil, da je srbska stran sporočila, da je bilo pet arhivskih fondov zveznega sekretariata za notranje zadeve uničenih oziroma močno poškodovanih med Natovim bombardiranjem Beograda leta 1999. Slovenski arhivisti teh navedb niso mogli neodvisno preveriti, saj do omenjenega gradiva nimajo dostopa. V vojaškem arhivu naj bi bilo ohranjenih približno 146 škatel gradiva, vendar je dokumentov, ki se nanašajo na Slovenijo, po Naredovih besedah razmeroma malo.

Medtem ko nekdanji direktor Sove Miha Brejc meni, da arhivi verjetno ne vsebujejo dokumentov, ki bi lahko resneje obremenili ugled slovenskih politikov, pisatelj in raziskovalec Igor Omerza opozarja na njihov pomen za razjasnitev številnih zgodovinskih in političnih vprašanj. Med drugim meni, da bi lahko razkrili dodatne podrobnosti o delovanju Udbe, aferi JBTZ, povojnih pobojih in nekaterih slovenskih politikih (denimo to, ali je bil Milan Kučan res sodelavec KOS-a).

Za dodatna pojasnila o pomenu arhivov nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb, njihovem morebitnem razkritju in političnem ozadju zahtev po njihovi predaji smo se pogovarjali z nekdanjim politikom, ekonomistom, publicistom in raziskovalcem tajnih arhivov nekdanjega jugoslovanskega režima Igorjem Omerzo.

Evropska komisarka Marta Kos se je ob predstavitvi širitvenega poročila dotaknila tudi približevanja Srbije Evropski uniji in poudarila, da pričakuje, da bo Srbija Sloveniji predala arhive Udbe in drugih nekdanjih jugoslovanskih služb. S tem je pravzaprav ponovila zahtevo Janeza Janše. Sliši se, kot bi tat vpil: »Primite tatu!« Vi že nekaj časa opozarjate na vprašanje morebitne dokumentacije o sodelovanju Marte Kos z jugoslovanskimi tajnimi službami ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Kaj bi lahko razkrili ti arhivi? Je mogoče, da so bili za nekatere posameznike potencialno obremenilni dokumenti že pred leti umaknjeni ali drugače zaščiteni?

Jaz ne govorim, jaz sem dokazal sodelovanje Marte Kos z Udbo. Dokazal! Z 11 dokumenti iz javnega arhiva. Če pa se bo našlo še kaj v Beogradu ob odprtju arhivov, pa še toliko bolje. Ampak kar se tega tiče, je stvar končana. Zadeva je dokazana, ne potrebujemo nobenih drugih dokumentov. Da ona sedaj to pričakuje, je pa pohvalno (da bo Srbija predala dokumente). Tako kot je pohvalno, da je to naredil premier (da je povedal, da ne bo vstopa Srbije v EU, dokler se ne predajo vsi dokumenti tajnih služb).

Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Miha Brejc meni, da arhivi nekdanje SFRJ verjetno ne vsebujejo dokumentov, ki bi lahko resneje obremenili ugled nekdanjih ali aktualnih slovenskih politikov, temveč predvsem gradivo o delovanju Udbe v tujini. Se strinjate z njegovo oceno? Kakšno dokumentacijo lahko po vašem mnenju dejansko pričakujemo v srbskih arhivih in kako pomembna bi bila za razumevanje delovanja jugoslovanskih tajnih služb?

Ne. Udba je v Beograd pošiljala tako domače kot tuje vire. V Beograd je poslala ogromno domačih zadev, dokumentov, ne samo tujih. Res pa je, da je morala slovenska Udba tako kot katerakoli druga republiška Udba za vsako stvar, ki bi se odigrala v tujini (da se pošlje v tujino sodelavca, za vsako službeno pot tajnega policista v tujino itd.), pridobiti odobritev iz Beograda. Zakaj? Ker če bi prišlo do razkritja v tujini, bi bila to kompromitacija države. Zato so to pregledali in dali dovoljenje ali pa tudi ne.

Tudi za akcije v tujini je morala slovenska Udba dobiti odobritev. Imam te dokumente, tudi odobritve, ampak ne vseh. Tega je ogromno. Ohranjenega je deset odstotkov. In če je to res, da je veliko arhivov zgorelo v času Natovega bombardiranja … Treba bi bilo ustanoviti mednarodno komisijo, ki bi morala iti v arhiv, kjer je zaposlenih med 100 in 200 ljudi, ki bi jih bilo treba izprašati. V takšnem primeru bi se brez težav ugotovilo, ali je to res ali ne. Ko se je bombardiralo, so morali glede tega narediti zapisnike (o tem, kaj se je zgodilo, kaj je bilo uničeno itd.). Za vsako stvar, ne samo za arhive.

Ta poročila obstajajo v srbskih ali vladnih arhivih, institucijah itd. To je mogoče ugotoviti brez težav, tega ni mogoče skriti. Ni se mogoče zlagati, da je Nato uničil celoten arhiv, to je nemogoče. Nemogoče bi bilo to ugotoviti z neko preiskovalno komisijo. Preveč ljudi je zaposlenih v arhivih, da nihče ne bi vedel, kaj se je zgodilo. Se jim lahko verjame na besedo? Jaz jim ne verjamem. Arhiv so ogromni prostori, zlahka je mogoče ugotoviti, ali je bilo uničeno ali ne. Če bi pa oni rekli, da tega ni, bi mi lahko rekli: V redu, pa ne greste v EU, dokler mi tega ne preverimo na terenu. Nasvidenje.

Zakaj je Srbija še vedno tako pomembna za dostop do arhivskega gradiva nekdanje Jugoslavije? Kje se danes nahaja najpomembnejša dokumentacija in kdo ima nad njo dejanski nadzor?

Ne vem, tudi srbski arhiv ni odprt, ne samo zvezni. Ne vem, kdaj ju bodo odprli, mi smo ga leta 2006, se pravi 16 let po prvih svobodnih volitvah. Mi smo arhiv odprli, ker je šlo tako ali tako za zločinsko, kriminalno delovanje. Najpomembnejša funkcija Udbe je bila tajna politična policija. Ni bila obveščevalna služba v smislu današnje Sove.

Seveda je Udba imela tudi elemente obveščevalne službe, ampak, ona se je v prvi vrsti ukvarjala z zalezovanjem imigrantov v tujini in potencialnimi, ali dejanskimi ali pa namišljenimi, domačimi nasprotniki (Edvarda Kocbeka, Borisa Pahorja v zamejstvu, Dimitrija Rupla, Franceta Bučarja, Igorja Bavčarja, Janeza Janše itd.). To so bila politična zalezovanja, ne pa obveščevalna ali varnostna dejavnost. Udba je bila predvsem politična policija. V prvi vrsti. In poročala je političnemu vodstvu – kaj se politično dogaja proti njim, kje so nevarnosti za režim.

Ali bi morala Slovenija vprašanje izročitve arhivov odločneje odpreti v okviru pristopnih pogajanj Srbije z Evropsko unijo? Je pogojevanje evropske poti Srbije s predajo dokumentacije legitimno politično in diplomatsko sredstvo?

Absolutno, saj to je dokumentacija, ki se zadeva nas! Mi zahtevamo dokumentacijo zvezne Udbe, ki je bila skupna služba, in vso dokumentacijo, ki je bila poslana v Beograd, ter tudi dokumentacijo KOS-a, se pravi vojaške tajne službe 9. armade, ki je bila locirana v Sloveniji. Arhivi KOS-a so bili iz Slovenije odpeljani skupaj z orožjem, opremo in vojaki. Takrat so odpeljali celoten arhiv KOS-a. In to je treba zahtevati. Tam bi lahko bili tudi dragoceni podatki o Milanu Kučanu, aferi JBTZ, ker je bila vključena vojska. Lahko bi tudi kaj več izvedeli o povojnih pobojih.

V Beogradu sem odkril obsežno dokumentacijo o spremljanju Jovanke Broz, ki jo je spremljala srbska, beograjska Udba. Če bi se odprli udbovski arhivi, bi se ogromno stvari v Sloveniji razjasnilo. Arhivi Udbe in KOS-a v Beogradu niso odprti. Odprti so arhivi predsedstva SFRJ, odprta je vsa partijska dokumentacija. Zakaj sem prišel do udbovskih dokumentov o Jovanki? Jaz brez teh dokumentov ne bi mogel napisati knjige z naslovom Jovanka in Udba.

Vse v zvezi z njo se je dogajalo v Beogradu. Po smrti Josipa Broza Tita, pa tudi že v času njegovega umiranja je bilo predsedstvo SFRJ zadolženo za Jovanko, za njeno pokojnino, za njen dom, za njene oskrbovalce itd. Za vse njene težave in probleme, življenjske ali materialne, je bilo zadolženo predsedstvo SFRJ.

In ker je Jovanka grozila, da ima dokumentacijo, s katero bo kompromitirala državno Udbo, so jo zalezovali z Udbo. Nastavili so ji prisluškovalne naprave, njen šofer je bil agent Udbe, njen spremljevalec je bil agent Udbe. Ona se ni svobodno gibala. Imela je najvišjo pokojnino. In Udba je poročala predsedstvu SFRJ ter mu pošiljala material o zalezovanju Jovanke. Do teh dokumentov Udbe sem prišel posredno. Ker je dokumentacija o predsedstvu odprta, sem prišel do teh dokumentov Udbe – o udbovskem spremljanju Jovanke.

Ali menite, da je v Sloveniji še vedno prisoten politični interes, da določeni dokumenti Udbe ne bi postali javni? Kdo bi največ izgubil, če bi bili arhivi v celoti dostopni?

Veliko ljudi je mrtvih, ampak so pa sorodniki, politični nasledniki, ki niso navdušeni nad brskanjem, ker to kompromitira tudi naslednike, politične stranke itd. Marsikdo ni zainteresiran. Veliko je še živih ljudi, ki so sodelovali z Udbo. Težko rečem, kdo točno vse, ker ne vem, kaj je vse v Beogradu. Sem pa imel velike težave, ko sem raziskoval Udbo. Počakati sem moral dva referenduma, da sem lahko raziskoval naprej. Trije ljudje so bili prizadeti in so me tožili zaradi tega, vendar so po sodni poti izgubili, ker sem prinesel dokumentacijo. Tudi politik Mitja Meršol ni bil zadovoljen z razkritji. Slednji je sicer nekdanji sodelavec Udbe in nekdanji poslanec Jankovićeve Pozitivne Slovenije.