Tudi Marta Kos pričakuje, da bo Srbija Sloveniji izročila arhive

Madžarska je danes objavila prve evidence nekdanje komunistične tajne policije in omogočila spletno iskanje po približno 60.000 imenih. Med njimi sta tudi Nobelova nagrajenka Katalin Karikó in nekdanji zunanji minister János Martonyi. Na isti dan je evropska komisarka za širitev Marta Kos povedala, da Evropska komisija od Srbije pričakuje izročitev arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb Sloveniji. Obenem je pozvala k reševanju odprtih vprašanj brez ultimatov.

Na madžarskem spletnem portalu Nyitottaktak.hu je od danes mogoče iskati po delu dokumentacije nekdanjih državnih varnostnih služb. S tem je vlada premierja Pétra Magyarja uresničila eno od predvolilnih obljub. Magyar je ob odprtju zbirke dejal, da Madžarska po 36 letih izpolnjuje eno od obljub spremembe režima. Odprtju arhivov na Madžarskem smo na Domovini pozornost namenili že v ponedeljek. Tedaj smo pisali tudi o slovenski zahtevi po izročitvi dokumentacije nekdanjih jugoslovanskih služb, ki je ostala v Beogradu. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes ob predstavitvi letnega svežnja širitvenih poročil dejala, da komisija od Srbije pričakuje izročitev arhivov. Ob tem je poudarila pomen spoštovanja sporazuma o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji.

Kosova pričakuje podporo Srbije in reševanje vprašanj brez ultimatov

»Pričakujemo seveda, da bo Srbija izročila te arhive,« je v izjavi za STA in RTV Slovenija dejala Kosova. Hkrati je izrazila pričakovanje, da bo Slovenija podpirala pristopna pogajanja Srbije z EU in odprta vprašanja med državama reševala dvostransko. Po njenih besedah je bila Evropska unija zgrajena na reševanju dvostranskih vprašanj v dobrem duhu in ob upoštevanju interesov celotne povezave. Ocenila je, da bo mogoče številne izzive, povezane z nekdanjo Jugoslavijo, rešiti z iskanjem rešitev v evropskem duhu, in ne s postavljanjem ultimatov.

Predsednik vlade Janez Janša je po oktobrskih parlamentarnih volitvah v Srbiji napovedal, da Slovenija ne bo soglašala z nadaljnjim napredkom Srbije na poti v Evropsko unijo, dokler ta Sloveniji ne izroči arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb, ki se nanašajo na Slovenijo. Pozneje je poudaril, da zahteva ni nova in da izhaja iz sporazuma o nasledstvu. Zunanji minister Tone Kajzer je v torek v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da Slovenija podpira evropsko pot Srbije, obenem pa pričakuje izpolnitev dogovora o arhivih. Kot smo poročali včeraj, je ocenil, da so bile Janševe izjave iztrgane iz konteksta.

Očitki o sodelovanju Marte Kos z Udbo

Vprašanje arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb je povezano tudi z očitki evropski komisarki za širitev Marti Kos. Raziskovalec Igor Omerza je v knjigi Komisarka objavil arhivske dokumente, za katere trdi, da dokazujejo njeno sodelovanje s Službo državne varnosti. Po njegovih navedbah je bila Kos sprva evidentirana kot vir s kodnim imenom Tara, po zaposlitvi na radiu Deutsche Welle v Nemčiji pa kot sodelavka Blanka. Kos je očitke o sodelovanju s tajno službo večkrat zanikala, tudi pred imenovanjem za komisarko leta 2024. Takrat je povedala, da se je njeno ime pojavilo na seznamu obveščevalcev, vendar ni vedela, kaj to pomeni. V letošnjem pogovoru za Sobotno prilogo je navedbe iz Omerzove knjige znova zavrnila. O knjigi so aprila razpravljali tudi v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Nekateri evropski poslanci so menili, da bi lahko dokumenti, ki jih hrani Srbija, vplivali na neodvisnost komisarke za širitev; Kos je poudarila, da je avtonomna in verodostojna. Kaj bi morebitno gradivo iz Beograda razkrilo o posameznih primerih in koliko se ga je sploh ohranilo, za zdaj ni znano.

Madžarsko gradivo objavljajo v dveh fazah

Madžarska zbirka omogoča iskanje po digitaliziranih evidencah nekdanje državne varnosti. V prvi fazi so objavili registracijske kartone, dnevnike pridobivanja sodelavcev in podatke iz nekdanjih elektronskih evidenc. Premier Magyar je ob odprtju povedal, da je javno dostopnih približno 60.000 imen. Prisotnost imena v evidenci sicer sama po sebi še ne pove, kakšno je bilo razmerje posameznika z varnostno službo.

Med objavljenimi imeni tudi Nobelova nagrajenka

Madžarski novinarji so po odprtju zbirke med imeni v evidencah našli tudi več znanih osebnosti. Med njimi je Katalin Karikó, biokemičarka in Nobelova nagrajenka, katere registracijski karton nosi kodno ime Lengyel Zsolt. Njeno ime je sicer v javnost prišlo že pred današnjo objavo. Karikó je leta 2021 povedala, da jo je državna varnost leta 1978 prisilila v podpis izjave o sodelovanju. Grozili naj bi ji z onemogočanjem poklicnega dela, pri tem pa omenjali očetovo sodelovanje v madžarski revoluciji leta 1956. Poudarila je, da pozneje ni napisala nobenega poročila in nikomur ni škodovala Pred odprtjem zbirke je o svoji preteklosti javno spregovoril tudi eden najbolj znanih madžarskih fotografov Péter Korniss. V pogovoru za Válasz Online je povedal, da je po aretaciji leta 1957 zaradi groženj z dolgo zaporno kaznijo podpisal izjavo o sodelovanju. Poročila je oddajal pod kodnim imenom Pál, po njegovih besedah pa je sodelovanje leta 1963 zavrnil, iz evidence naj bi ga izbrisali leta 1966.

Med imeni v gradivu je po poročanju madžarskih medijev tudi János Martonyi, nekdanji zunanji minister v Orbánovih vladah. Vprašanje njegove povezave z državno varnostjo se je v javnosti pojavilo že pred leti; Martonyi je zanikal, da bi podpisal izjavo o sodelovanju ali pisal poročila. V gradivu je prav tako naveden Kálmán Tarr, oče sedanjega ministra za kulturo in družbene odnose Zoltána Tarra. Minister je danes povedal, da je imel oče kljub obstoju kartona pisno potrdilo, da ni opravljal agenturnega dela.