Italijani začenjajo gradnjo železniškega loka proti Novi Gorici

Italijani so po petnajstih letih načrtovanja izvajalcu predali dela za gradnjo nove železniške povezave med Trstom in Novo Gorico. Za 1,4 kilometra dolg železniški lok pri Gorici bodo namenili 24 milijonov evrov, projekt pa naj bi omogočil hitrejši potniški in tovorni promet med državama. Podobno povezavo načrtuje tudi Slovenija, vendar se je izvedba zamaknila. Projekt nadgradnje postaje Vrtojba z gradnjo približno 600 metrov dolgega loka, za katerega so bila dela prvotno predvidena v letih 2025 in 2026, je v proračunskih načrtih razporejen do konca leta 2029.

Italijanski upravljalec železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana (RFI) je v ponedeljek, 9. novembra, uradno predal dela za gradnjo novega železniškega povezovalnega loka Lunetta di Gorizia pri Gorici. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, bo nova infrastruktura vlakom iz smeri Trsta omogočila neposredno vožnjo proti Novi Gorici, ne da bi morali na postaji Gorizia Centrale obrniti smer. Projekt bo izboljšal tudi dostop do goriškega logističnega središča SDAG in ustvaril pogoje za ponovno oživitev čezmejnega tovornega prometa. Odbornica dežele Furlanije - Julijske krajine za infrastrukturo Cristina Amirante je ob predaji del poudarila, da gre za strateško naložbo, ki presega gradnjo novega odseka železnice. Po njenih besedah bo izboljšala mednarodne povezave, okrepila logistično dejavnost in povečala pomen Gorice kot prometnega vozlišča med državama.

Projekt vključuje gradnjo približno 1,4 kilometra dolgega enotirnega loka, njegovo elektrifikacijo, posodobitev signalnovarnostnih naprav in prilagoditev približno 260 metrov obstoječe proge proti Sloveniji. Dela bodo potekala v dveh fazah. V prvi bodo uredili novo povezavo in omogočili neposredno vožnjo med Trstom in Novo Gorico, v drugi pa dokončali prilagoditve obstoječe proge in povezavo z logističnim središčem SDAG. Načrtovan je tudi dostop za tovorne vlake dolžine do 750 metrov.

Projekt načrtujejo že od leta 2011

Začetki železniškega povezovalnega loka segajo v leto 2011, ko sta dežela Furlanija - Julijska krajina in RFI v okviru čezmejnega programa ADRIA-A začela pripravljati načrte za izboljšanje železniških povezav s Slovenijo. Že takrat sta bila predvidena dva nova povezovalna loka, italijanski pri Gorici in slovenski pri Vrtojbi, vendar se je njuna uresničitev zavlekla. Avgusta je tržaški slovenski časnik Primorski dnevnik poročal, da je goriški župan Rodolfo Ziberna od vodstva RFI zahteval pojasnila o časovnici gradnje. Predsednica družbe Paola Firmi mu je odgovorila, da je projekt strateškega pomena in da so se že začeli postopki pridobivanja zemljišč. Zagotovila je tudi, da se bodo gradbena dela začela pred koncem leta. Med prvimi opravili je napovedala preverjanje morebitne prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev. Oktobra je nato Cristina Amirante napovedala začetek del v novembru ali prvih dneh decembra. Ob predstavitvi razvojnega načrta logističnega središča SDAG je pojasnila, da sta bila pogodbeni postopek in izvedbeni projekt zaključena. Napoved se je 9. novembra uresničila s formalno predajo del izvajalcu.

Ob predaji del natančnega datuma odprtja povezave niso navedli. Maja 2025 je RFI ob oddaji naročila za izdelavo izvedbenega projekta družbi Infrarail napovedal dokončanje gradbenih del do konca leta 2027. V komercialnem načrtu iz julija istega leta pa je začetek uporabe povezave predvidel za leto 2028. Italijanski deželni svetnik Diego Bernardis je ob zadnji novici spomnil, da je bil projekt še leta 2023 v zastoju. Takrat je od italijanskega ministrstva za infrastrukturo zahteval pojasnila o nedokončanih postopkih. Pozneje so uredili dovoljenja, pripravili izvedbeno dokumentacijo in potrdili celotno financiranje v višini 24 milijonov evrov. Zamude je kritizirala tudi opozicijska deželna svetnica Laura Fasiolo iz Demokratske stranke. Opozorila je, da bi se morala gradnja začeti že pred dvema mandatoma deželnega sveta. Čeprav je predajo del pozdravila, je poudarila, da gre šele za začetek in da bodo zdaj ključni jasni roki izvedbe.

Tovorni promet prek Gorice je praktično izginil

Pomemben cilj nove povezave je ponovna oživitev železniškega tovornega prometa prek Gorice. Ta se je v zadnjih desetletjih skoraj povsem preselil na druge mejne prehode. Italijanski časnik Il Piccolo je oktobra objavil podatke o velikem upadu tovornega prometa na goriškem železniškem prehodu. Po navedbah Fulvia Bisianija, predsednika goriške družbe Multiproject, je leta 2001 prek Gorice dnevno vozilo skoraj tri polne tovorne vlakovne kompozicije, skupaj približno 21.000 vagonov na leto. Danes po njegovih navedbah tovornega prometa prek tega prehoda praktično ni več. Pomemben del prevoza železnih odpadkov in kovinskih polizdelkov za italijanske jeklarne se je namreč preusmeril prek Opčin. Bisiani je za Il Piccolo opozoril, da je Gorica s tem izgubila tudi spremljajoče gospodarske dejavnosti, od carinskih storitev do transportnih podjetij. Izrazil je celo pomislek o smiselnosti gradnje novega loka, potem ko se je tovorni promet že preselil drugam.

Drugače razmišljajo predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine. Kot je oktobra poročal portal Il Goriziano, je Cristina Amirante poudarila, da bi nova povezava lahko postala pomembna alternativna pot proti vzhodni Evropi in Balkanu. To bi bilo posebej koristno ob motnjah na prehodu prek Opčin, kjer je zdaj skoncentriran velik del čezmejnega tovornega prometa. Italijani želijo obenem izboljšati povezave med tržaškim pristaniščem in logističnim središčem SDAG v Gorici. Družba SDAG pripravlja obsežnejšo posodobitev. Italijanska javna radiotelevizija Rai je oktobra poročala o novem petletnem razvojnem načrtu družbe, ki predvideva približno 31,5 milijona evrov naložb v obdobju 2027–2031. Celotno financiranje ob predstavitvi še ni bilo zagotovljeno. Po poročanju Primorskega dnevnika so imeli na voljo 3,45 milijona evrov za prenovo parkirišč in dva milijona za posege, povezane z železniškim lokom. Preostala sredstva nameravajo pridobivati na državnih in evropskih razpisih ter s pomočjo dežele.

Med načrtovanimi projekti so širitev hladilnih in skladiščnih zmogljivosti, gradnja novega notranjega železniškega tira ter izboljšanje pretovora blaga. Upravitelj SDAG Fabrizio Russo je za Rai pojasnil, da želi družba posodobiti infrastrukturo nekdanjega obmejnega logističnega središča in ga ponovno vključiti med pomembnejša vozlišča regionalnega blagovnega prometa. Vendar bo za učinkovitejši čezmejni promet potrebna tudi posodobitev infrastrukture v Sloveniji. Italijanski predstavniki opozarjajo predvsem na omejitve proge med Novo Gorico in Sežano, ki ni elektrificirana in zaradi tehničnih značilnosti omejuje uporabo težjih tovornih vlakov.

Slovenski projekt v proračunskih načrtih do leta 2029

Na slovenski strani je predviden približno 600 metrov dolg povezovalni lok pri Vrtojbi, ki bi vlakom omogočil neposredno vožnjo iz Gorice proti Prvačini in Sežani brez obračanja v Novi Gorici. Gre za ponovno vzpostavitev nekdanje železniške povezave, odstranjene po drugi svetovni vojni. Kot izhaja iz dokumentacije RFI, bi dokončanje obeh lokov omogočilo preoblikovanje goriškega železniškega vozlišča v omrežje v obliki črke H, po kateri bi lahko vlaki prehajali med različnimi smermi brez dosedanjih manevrov obračanja. Slovenski projekt je del načrtovane nadgradnje Bohinjske železniške proge. Poleg novega železniškega loka vključuje posodobitev postaje Vrtojba, približno 780 metrov obstoječe proge in signalnovarnostnih naprav ter prestavitev postajališča Šempeter pri Gorici bližje bolnišnici. Predvidena je tudi ukinitev dveh nivojskih prehodov. Po uradnem dokumentu ministrstva za infrastrukturo, objavljenem v okviru zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023, naj bi bila projektna dokumentacija dokončana leta 2024, izvedbena dela pa bi potekala v letih 2025 in 2026. Enaka časovnica je bila navedena v državnih predstavitvah načrtovane nadgradnje Bohinjske proge.

Toda napovedani roki so se zamaknili. Primorske novice so avgusta 2024 poročale, da naj bi bilo projektiranje postaje Vrtojba in povezovalnega loka končano jeseni istega leta. Januarja 2026 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo pojasnila, da je dokumentacija še vedno v zaključni fazi. Kot je takrat za Radio Robin povedal župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk, projektiranje ni potekalo tako hitro, kot je bilo prvotno predvideno. Med razlogi je navedel zahtevnost posegov in potrebo po usklajevanju z italijansko stranjo zaradi varnosti železniškega prometa. Direkcija januarja ni mogla določiti natančne časovnice gradnje. Obenem je pojasnila, da je priprava dokumentacije za nadgradnjo železniške postaje Prvačina začasno ustavljena, dokler ne bodo izdelane potrebne hidrološko-hidravlične študije porečja Vipave in pridobljena ustrezna soglasja. Na negotovost izvedbe so marca opozorili tudi člani Konzorcija za Bohinjsko progo. Kot je 12. marca objavil Posoški razvojni center, so nadgradnje postaj Vrtojba in Prvačina ter gradnja povezovalnega loka in novega šempetrskega postajališča ostajale odvisne od zagotovitve sredstev. Konzorcij je od države zahteval jasnejše finančne in časovne zaveze.

Zamik je razviden tudi iz proračunskih dokumentov. V načrtu razvojnih programov ob spremembah državnega proračuna za leto 2026 je za projekt »Nadgradnja žel. postaje Vrtojba in gradnja loka« kot konec projekta naveden 31. december 2029. Skupna predvidena vrednost znaša približno 42,4 milijona evrov in zajema celotno nadgradnjo z gradnjo loka ter spremljajočimi posegi. Za leto 2026 je v tem načrtu predvidenih 44.000 evrov, za leto 2027 24.000 evrov, glavnina porabe pa šele v letih 2028 in 2029: približno 6,64 milijona oziroma 34,53 milijona evrov. Enako razporeditev za zadnja tri leta vsebuje tudi sprejeti načrt razvojnih programov za obdobje 2027–2030. Proračunska časovnica tako projekt umešča precej pozneje od prvotno napovedane izvedbe v letih 2025 in 2026.

Kaj bo nova povezava pomenila za potnike iz Ljubljane?

Nova železniška povezava pri Gorici sama po sebi ne bo skrajšala sedanje poti z vlakom iz Ljubljane v Trst. Obstoječa pot namreč poteka prek Postojne, Sežane in Opčin, medtem ko bo novi železniški lok zgrajen severneje, na območju Gorice. Po objavljenem voznem redu Slovenskih železnic jutranja povezava iz Ljubljane odpelje ob 5.23 in prispe v Trst ob 8.33, potovanje pa vključuje prestopanje v Opčinah. Na voljo je tudi večerna povezava, pri kateri je zaradi del na slovenski progi do 12. decembra predviden nadomestni avtobusni prevoz med Ljubljano in Logatcem. Novi lok bo predvsem izboljšal pogoje za železniške povezave med Novo Gorico in Trstom, saj bo odpravil potrebo po obračanju v Gorici. Toda dokončanje infrastrukture samo po sebi še ne pomeni tudi uvedbe novih potniških vlakov. Za zdaj ni potrjeno, kdaj bi med Trstom in Novo Gorico lahko vzpostavili redno neposredno potniško povezavo.

Nova Gorica sicer že ima čezmejne potniške vlake. Dežela Furlanija - Julijska krajina je oktobra pojasnila, da je bila povezava Benetke–Gorica–Nova Gorica, uvedena leta 2025 z vlakom Blues, ki lahko vozi tudi po neelektrificiranih progah, utrjena v letu 2026, povezave pa vključujejo tudi Pordenone in Videm. Oba načrtovana loka imata različni nalogi. Italijanski bo omogočil vožnjo iz smeri Trsta proti Novi Gorici brez obračanja v Gorici. Slovenski bo omogočil vožnjo iz Gorice proti Prvačini in Sežani brez obračanja v Novi Gorici. Izboljšava smeri Trst–Nova Gorica zato ni pogojena z gradnjo slovenskega loka; ta je pomemben za druge smeri in za širšo uporabnost čezmejnega železniškega vozlišča.