Napredek pri demografskem skladu: ko se delodajalci in sindikati končno v nečem strinjajo

Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dosegli pomemben dogovor glede predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Potem ko so pogajanja prinesla več sprememb, ki upoštevajo tako predloge delodajalcev kot sindikatov, člani ESS zakonodajnemu postopku ne nasprotujejo. Dogovor je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dokaz, da lahko konstruktiven socialni dialog privede do kakovostnejših sistemskih rešitev.

Prihodki v celoti za pokojninsko blagajno

Med najpomembnejšimi doseženimi izboljšavami je dogovor o namenski porabi sredstev. Prihodki nacionalnega demografskega sklada bodo v celoti namenjeni financiranju pokojninske blagajne. To pomeni pomemben odmik od prvotnega predloga, po katerem naj bi se sredstva uporabljala tudi za področji dolgotrajne oskrbe in družinske politike. Socialni partnerji so namreč ocenili, da mora biti temeljni namen sklada dolgoročna krepitev pokojninskega sistema in zagotavljanje dodatnih virov za njegovo financiranje.

Pomembna novost je tudi vključevanje socialnih partnerjev v upravljanje sklada. Njihovi predstavniki bodo sodelovali v nadzornem svetu bodočega sklada in strokovnih odborih, s čimer naj bi bili zagotovljeni večja preglednost, strokovnost in upoštevanje interesov različnih deležnikov. Takšna ureditev je pomembna tudi z vidika zaupanja v upravljanje državnega premoženja, katerega ohranjanje in povečevanje bo ena ključnih nalog sklada.

Ko se delodajalci in sindikati končno v nečem strinjajo

Pri GZS so večinsko soglasje pozdravili in poudarili, da je predlog zakona rezultat konstruktivnih pogajanj med delodajalsko in sindikalno stranjo ter vlado. Posebno priznanje so namenili ministrstvu za finance zaradi strokovnega pristopa, pripravljenosti na dialog in upoštevanja argumentiranih predlogov socialnih partnerjev. Doseženo soglasje dokazuje, da je mogoče tudi pri zahtevnih sistemskih vprašanjih s sodelovanjem poiskati rešitve, sprejemljive za vse tri strani, je poudaril glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Nacionalni demografski sklad gre tako v nadaljnji zakonodajni postopek z večinsko podporo socialnih partnerjev in pomembno dopolnjenimi rešitvami. Njegova uspešnost bo v prihodnje odvisna predvsem od učinkovitega upravljanja premoženja, dolgoročnega ustvarjanja donosov in doslednega zagotavljanja sredstev za pokojninsko blagajno.