Nikolaj Tolstoj je pri 91 letih obiskal morišča v Kočevskem rogu

Britanski zgodovinar Nikolaj Tolstoj ima velike zasluge za Slovence, saj je pisal o enem največjih zločinov v slovenski zgodovini, o sramotni in zločinski britanski izdaji in predaji slovenskih domobrancev ter vojnih beguncev v klavnico Brozovih komunistov. Britansko sodišče ga je zaradi resnice o tem »obsodilo« na plačilo daleč največjega zneska za razžalitev v Angliji.

Kdo ali kaj so Angleži oziroma Britanci za Slovence? Dvakrat v 20. stoletju so pomembno prispevali k uničevanju Slovencev. Najprej na začetku prve svetovne vojne, ko so s t. i. londonskim paktom skupaj s Francozi kupili Italijane, da so napadli slovensko ozemlje leta 1915. Sledilo je strašno uničevanje na soški fronti z nepopisno veliko mrtvimi. Na »mirovnih pogajanjih« po vojni so jim Francozi in Britanci podarili obljubljeno – skoraj tretjino slovenskega ozemlja, Primorsko. Italijani so takoj začeli z raznarodovanjem Primorcev, pri čemer so bili zelo nasilni; bili so velika sramota rimske »civilizacije«. Leta 1945 so Italijani nosilca zločinskega in sramotnega režima Mussolinija ubili in truplo za noge obesili na streho bencinske črpalke v Milanu. Toda za genocidno nasilje nad primorskimi Slovenci niso bili pripravljeni sprejeti nobene odgovornosti.

Drugič so Britanci dejavno posegli v slovensko zgodbo takoj po drugi svetovni vojni na Koroškem. Namesto da bi vojne begunce iz Slovenije zaščitili, saj so ti pri njih iskali zaščito, so jih z lažjo, da jih premeščajo v Italijo, izdajalsko in zločinsko predali v kremplje Brozovih partizanov, ti pa so jih nato množično pobijali. O tem drugem zločinu Britancev je pisal Nikolaj Tolstoj. Prejšnji teden smo ga gostili v Sloveniji.

Raziskoval je vlogo Britancev

Grof Nikolaj Tolstoj (Nikolai Tolstoy) je britansko-ruski zgodovinar in pisatelj, rojen leta 1935 v Angliji, ki je v slovenskem prostoru širše znan po svojem dolgoletnem raziskovanju povojnih pobojev in prisilnih vračanj vojnih ujetnikov ter civilistov. Je potomec znane ruske plemiške rodbine in daljni sorodnik (pranečak) slavnega pisatelja Leva Tolstoja.

Njegovo osrednje življenjsko delo je preučevanje dogodkov ob koncu druge svetovne vojne, natančneje britanske izročitve protikomunističnih vojnih beguncev, tako kozakov Sovjetski zvezi kot slovenskih domobrancev in drugih jugoslovanskih beguncev Titovim oblastem na Koroškem maja 1945.

Knjiga Minister in pokoli

Napisal je odmevne knjige, med katerimi izstopata Žrtve Jalte (Victims of Yalta) ter Minister in pokoli (The Minister and the Massacres). V njih je ostro kritiziral britansko vojaško in politično vodstvo zaradi zavestnega vračanja ljudi v roke komunističnih partizanov, ki so jih nato množično ubijali na različnih moriščih po Sloveniji.

Zaradi svojih navedb v knjigi Minister in pokoli, kjer je visokega štabnega častnika (lorda Aldingtona, s pravim imenom Toby Low) obtožil vojaških zločinov na Koroškem maja 1945, je bil tarča tožbe za obrekovanje.

Tolstoj je napisal odmevne knjige, med katerimi izstopata Žrtve Jalte (Victims of Yalta) ter Minister in pokoli (The Minister and the Massacres).

Sledila je strašna morija

Sodni proces med Nikolajem Tolstojem in lordom Aldingtonom (Toby Low) iz leta 1989 velja za enega najbolj znanih, najdaljših in finančno najbolj uničujočih procesov zaradi razžalitve (obrekovanja) v britanski pravni zgodovini.

Jedro spora je bilo iskanje odgovornosti za prisilno vračanje desettisočev kozakov, slovenskih domobrancev in drugih jugoslovanskih beguncev iz Vetrinja na Koroškem v roke sovjetske Rdeče armade ter Titovih partizanov maja in junija 1945. Večino vrnjenih so Sovjeti in Brozove paravojske umorili, med drugim Brozovi partizani okoli 15.000 Slovencev in okoli 100.000 Hrvatov, Srbov in Črnogorcev. Samo v Sloveniji je znanih več kot 700 morišč in grobišč iz tistega časa, med njimi v rudniku Huda jama, ki nasploh spada med najgrozovitejša morišča v svetovnem merilu po drugi svetovni vojni.

Povod za tožbo

Nikolaj Tolstoj je trdil, da je bil glavni krivec za to operacijo brigadir Toby Low (kasneje lord Aldington), ki je bil maja 1945 načelnik štaba britanskega 5. korpusa v Celovcu. Tolstoj ga je obtožil, da je izdal ključne ukaze za vračanje, čeprav je vedel, da te ljudi čaka gotova smrt, in da je s tem obšel uradna navodila vrhovnega zavezniškega poveljstva.

Neposredni povod za sojenje ni bila Tolstojeva knjiga, temveč pamflet z naslovom Vojni zločinec (An Officer and a Gentleman), ki ga je leta 1986 napisal in razširil Nigel Watts. Watts je bil v sporu z Aldingtonom (ki je bil takrat predsednik zavarovalnice Sun Alliance) in je uporabil Tolstojeve zgodovinske ugotovitve, da bi Aldingtona javno očrnil.

V pamfletu je Aldingtona obtožil, da je zakrivil smrt več kot 70.000 nemočnih mož, žena in otrok ter da so bila njegova dejanja primerljiva z najhujšimi mesarji Tretjega rajha. Nikolaj Tolstoj je Wattsu pri tem pomagal, prevzel soodgovornost za zapisano in stopil v bran zgodovinskim trditvam. Lord Aldington je nato oba tožil zaradi razžalitve.

Potek sojenja leta 1989

Sojenje je potekalo konec leta 1989 in je trajalo skoraj dva meseca. Postalo je izjemno odmevno, saj je pred poroto dejansko potekal zgodovinski proces o britanski vlogi v povojnih pobojih.

Lord Aldington, takrat že starejši mož, je na sodišču jokal in odločno zanikal, da bi deloval zlonamerno. Trdil je, da je zgolj izpolnjeval ukaze svojih nadrejenih (predvsem Harolda Macmillana) in da sploh ni vedel, da bodo vrnjeni ljudje ubiti.

Tolstoj je poskušal dokazati resničnost svojih trditev z obsežno dokumentacijo. V Anglijo so prišli pričat celo Slovenci, rešenci iz komunističnih brezen smrti v Kočevskem rogu, France Dejal, France Kozina in Milan Zajec ter France Krištof, Stane Pleško in gospa Lenček. Vendar se britanski sodniki niso zanimali za njihovo strašno zgodbo.

Astronomska razsodba in bankrot

Britansko pravo je na področju razžalitve takrat breme dokaza v celoti nalagalo toženemu, Tolstoj bi moral poroto stoodstotno prepričati, da je bil Aldington osebno in zlobno odgovoren za vojne zločine.

Novembra 1989 je porota stopila na stran lorda Aldingtona. Dosodila mu je takrat nepredstavljivo in rekordno odškodnino v višini 1,5 milijona britanskih funtov (in še dodatnega pol milijona funtov sodnih stroškov).

Ta znesek je bil več kot tridesetkrat višji od dotedanjega najvišjega zneska za razžalitev v Angliji. Ker Tolstoj takšnega denarja ni imel, je moral razglasiti osebni bankrot. Britanske oblasti so mu prepovedale izdati njegovo knjigo Minister in pokoli na britanskih tleh, zaplenili pa so tudi ves izkupiček od njene prodaje v tujini. Knjiga je še danes, 37 let kasneje, v Britaniji prepovedana. Komentar o tem je odveč.

Znesek kazni je bil več kot tridesetkrat višji od dotedanjega najvišjega zneska za razžalitev v Angliji. Tolstoj je moral razglasiti osebni bankrot.

Obrat na Evropskem sodišču

Tolstoj se v Veliki Britaniji ni mogel pritožiti, saj ni mogel vnaprej plačati varščine, ki jo je zahtevalo sodišče. Zato je pravico poiskal na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu.

Leta 1995 je ESČP razsodilo v Tolstojevo korist. Sodišče je soglasno ugotovilo, da je višina odškodnine (1,5 milijona funtov) pomenila kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do svobode izražanja). Sodišče je poudarilo, da je bila kazen nesorazmerna in je delovala kot oblika cenzure, ki bi lahko prestrašila druge zgodovinarje in novinarje pri raziskovanju občutljivih tem. Britanska vlada je morala Tolstoju plačati odškodnino za pravne stroške, vendar prvotna sodba v Angliji zaradi tehničnih zakonitosti ni bila uradno razveljavljena.

Zgodovinar mučenec

Lord Aldington je umrl leta 2000, ne da bi od Tolstoja prejel omenjeni milijonski znesek. Nikolaj Tolstoj pa je s tem procesom postal svojevrsten mučenec za svobodo zgodovinskega raziskovanja. Čeprav ga je proces finančno uničil, je hkrati povzročil, da so britanski mediji in javnost začeli veliko resneje razpravljati o zamolčanih dogodkih na Koroškem leta 1945.

Čeprav je sodni proces Tolstoja finančno uničil, je povzročil, da so britanski mediji in javnost začeli resneje razpravljati o zamolčanih dogodkih na Koroškem leta 1945.

Obiskoval je morišča

Zaradi razkrivanja resnice o slovenski povojni tragediji je Nikolaj Tolstoj večkrat obiskal Slovenijo, kjer je obiskoval morišča in grobišča iz leta 1945, spominske slovesnosti ter predaval in sodeloval z zgodovinarji. Zaradi svojega delovanja ga je v času nekdanje Jugoslavije pozorno spremljala in analizirala tudi tajna policija Udba.

Kljub visokim osebnim, finančnim pritiskom in političnim cenzuram skozi desetletja ostaja eden najbolj prepoznavnih zahodnih glasov, ki so pripomogli k mednarodnemu razumevanju povojnega dogajanja v Sloveniji in širši regiji.

Prejšnji teden je pri svojih 91 letih z ženo obiskal Slovenijo. V četrtek, 5. novembra 2026, sem ga spremljal do morišč v Kočevskem rogu, najprej do Macesnove gorice, nato še do grobišča Pod Krenom. Zvečer je bil gost na pogovornem dogodku v nabito polni dvorani Slovenske matice, kjer se je z njim pogovarjal zgodovinar dr. Jože Dežman. Nikolaj Tolstoj je v zadnjem času napisal spomine, ki čakajo, da pridejo med bralce.

Zaradi razkrivanja resnice o slovenski povojni tragediji je Nikolaj Tolstoj večkrat obiskal Slovenijo, kjer je obiskoval morišča in grobišča iz leta 1945.

(D277, 16-18)