Ministrstvo za demografijo: Priseljevanje ni rešitev za nizko rodnost

Slovenija se stara, rodnost ostaja nizka, število prebivalcev pa kljub temu raste. Glavni razlog je priseljevanje, saj že več let umre več ljudi, kot se jih rodi. Na ministrstvu za demografijo priznavajo, da priseljevanje ne more dolgoročno nadomestiti nizke rodnosti. Po njihovem mnenju mora država več storiti za mlade družine, predvsem pri reševanju stanovanjskega vprašanja in usklajevanju poklicnega ter družinskega življenja.

Ministrstvo napoveduje tudi pripravo dolgoročne demografske strategije, s katero naj bi določili smernice za prihodnja leta. Najprej nameravajo ustanoviti Demografski svet, v katerem bodo sodelovali predstavniki državnih institucij, lokalnih skupnosti, gospodarstva in civilne družbe itd. Kdaj bo strategija pripravljena in kdaj jo bodo predstavili javnosti, v odgovorih niso pojasnili.

Na Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve smo namreč naslovili tri vprašanja o nizki rodnosti, priseljevanju in prihodnjih demografskih ukrepih. Njihove odgovore objavljamo v nadaljevanju skupaj z vprašanji.

Slovenija se sooča z izrazito negativnim naravnim prirastom, rast števila prebivalcev pa v veliki meri temelji na priseljevanju. Ali lahko priseljevanje dolgoročno nadomesti nizko rodnost domačega prebivalstva? Kakšne so lahko dolgoročne posledice takšnih trendov za demografsko strukturo Slovenije in obstoj slovenskega naroda? Kako ministrstvo ocenjuje ta izziv?

Staranje prebivalstva in zmanjševanje števila rojstev predstavljata enega največjih dolgoročnih izzivov Slovenije. Posledice se kažejo na trgu dela, v vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema, medgeneracijski solidarnosti ter v razvoju lokalnih skupnosti.

Priseljevanje lahko kratkoročno in srednjeročno blaži posledice negativnega naravnega prirasta, prispeva k zagotavljanju delovne sile in vpliva na starostno strukturo prebivalstva, ne more pa biti dolgoročno nadomestilo za nizko rodnost.

Priseljevanje lahko ublaži posledice nizke rodnosti, vendar je ne more dolgoročno nadomestiti.

Ustvarjati moramo pogoje, v katerih bodo mladi lahko in želeli ustvarjati družine ter imeti otroke. Hkrati mora biti priseljevanje premišljeno, odgovorno in povezano z uspešnim vključevanjem priseljencev v slovensko družbo. Pri tem želimo posebej poudariti, da uspešne migracijske politike ni brez učinkovite integracijske politike. Na ministrstvu intenzivno razvijamo koncept integracije tujcev v slovensko družbo, ki bo jasno opredelil tako pričakovanja do posameznikov kot tudi odgovornosti države pri zagotavljanju pogojev za uspešno vključevanje.

Priseljevanje je zatorej lahko del odgovora na demografske izzive, ne more pa nadomestiti politike, ki mora biti usmerjena v dolgoročno demografsko vitalnost Slovenije.

Katere konkretne ukrepe za izboljšanje rodnosti in podporo mladim družinam ministrstvo trenutno izvaja oziroma jih načrtuje? Kakšne cilje si je pri tem zastavilo? Kako namerava država zagotoviti, da priseljevanje ne bo postalo nadomestilo za učinkovito družinsko in pronatalitetno politiko, temveč da bo ustvarila pogoje, v katerih bodo mladi lažje uresničili svojo željo po družini in otrocih?

Demografska prihodnost se začne pri družini. Naš cilj je ustvariti družbi prijazno okolje, v katerem otroci ne bodo razumljeni kot finančno breme, temveč kot največje bogastvo in prihodnost naše države.

Slovenija ima že danes razmeroma širok sistem družinskih pravic. Ta vključuje materinski, očetovski in starševski dopust, starševska nadomestila, otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, znižano plačilo vrtca ter posebne pravice za velike družine. Pomemben del sistema je tudi možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

Naša naloga je, da obstoječe ukrepe ohranjamo, jih nadgrajujemo in iščemo nove možnosti za izboljšanje položaja družin. Posebno pozornost moramo nameniti mladim, ki si želijo ustvariti družino, vendar jih pri tem pogosto ovirajo stanovanjska nedostopnost, negotove zaposlitve in visoki življenjski stroški.

Ministrstvo želi izboljšati pogoje za mlade družine, predvsem na področju stanovanj, zaposlovanja in usklajevanja družinskega življenja.

Demografska politika zato ne more biti omejena zgolj na denarne prejemke ob rojstvu otroka. Potrebujemo širši družbeni pristop, ki bo povezoval družinsko, stanovanjsko, zaposlovalno, izobraževalno in zdravstveno politiko. Pomembno je tudi ustvarjanje okolja, v katerem bodo starši lažje usklajevali poklicno in družinsko življenje ter v katerem bo materinstvo in očetovstvo deležno ustreznega družbenega spoštovanja.

Ali ima Slovenija pripravljeno oziroma načrtuje celovito dolgoročno demografsko strategijo, ki bi opredelila tudi potrebe in cilje na področju priseljevanja ter ukrepe za obvladovanje posledic staranja prebivalstva in nizke rodnosti? Kdaj lahko javnost pričakuje njeno predstavitev in kateri bodo njeni ključni cilji?

Želimo si, da bi demografski vidik postal sestavni del vseh pomembnih razvojnih odločitev države. Na ministrstvu zato načrtujemo pripravo celovite in dolgoročne demografske strategije Slovenije, saj se zavedamo, da demografski izzivi zahtevajo sistematičen, medresorsko usklajen in dolgoročen pristop, ki mora presegati posamezne politične mandate.

Pri pripravi strategije želimo vključiti čim širši krog deležnikov, saj demografska prihodnost ni odgovornost zgolj države, temveč celotne družbe. Zato bomo kot prvi korak oblikovali Demografski svet, v okviru katerega želimo povezati predstavnike državnih institucij, lokalnih skupnosti, raziskovalnih ustanov, socialnih partnerjev, gospodarstva in civilne družbe. Svet bo predstavljal strokovno in povezovalno podlago za oblikovanje dolgoročnih demografskih usmeritev ter pripravo predlogov in priporočil.

Slovenija bo dobila dolgoročno demografsko strategijo, njeno pripravo pa bo uvedla ustanovitev Demografskega sveta.

Strategija bo celovito naslovila ključne demografske izzive Slovenije. Med prednostnimi področji bodo spodbujanje družinam prijaznega okolja in izboljšanje pogojev za mlade, vračanje Slovencev iz tujine, medgeneracijsko sodelovanje in kakovostno staranje, uravnotežen regionalni razvoj, migracije in integracija ter razvoj človeškega potenciala.

Posebno pozornost bomo namenili tudi vprašanju rodnosti in ustvarjanju pogojev, v katerih bodo mladi lahko uresničili svoje želje po družini in otrocih. Na področju migracij pa želimo oblikovati usmeritve za urejeno in ciljno priseljevanje, ki ga mora spremljati učinkovita integracijska politika.