Stihija in razmetavanje javnega denarja za digitalizacijo šolstva v času Felde in Logaja

Računsko sodišče RS je v reviziji poslovanja ministrstva za vzgojo in izobraževanje pri zagotavljanju podpore digitalizaciji v prejšnjem mandatu ugotovilo, da ministrstvo pri tem ni bilo učinkovito. Namesto sistemskih rešitev in podpore šolam smo bili priča stihijskemu upravljanju in klasičnemu razmetavanju javnega denarja. Na milijone evrov se je stekalo v nedorečene projekte brez jasnega cilja in nadzora.

Na papirju strategija, v praksi kaos

Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025, torej v času, ko sta ministrstvo večino časa vodila najprej Darjo Felda, nato pa Vinko Logaj. V tem obdobju je v povprečju delovalo 1.082 javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katere je bilo v povprečju vključenih 377.951 otrok, učencev, dijakov in študentov višjega strokovnega izobraževanja.

Ministrstvo je že na začetku revidiranega obdobja zaznalo vrsto vrzeli tako pri uporabi digitalnih orodij pri pouku kot na področju temeljnih znanj računalništva in informatike. Zato je leta 2022 sprejelo Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (ANDI 2021–2027) s 150 izvedbenimi ukrepi. V številnih primerih pa ministrstvo pri ukrepih ni opredelilo razumljive vsebine, jasnih ciljev, nosilcev, časovnice in izvedbenih korakov, zato ni bilo jasno, kako namerava z njimi doseči zastavljene cilje, so zapisali pri Računskem sodišču RS.

Na področju digitalizacije izobraževanja je ministrstvo vzpostavilo 27 investicijskih projektov in sodelovalo še v 10 projektih drugih organizacij, ki naj bi bili večinoma zaključeni do 30. junija 2026. Vendar pa investicijski ukrepi ministrstva niso izhajali iz načrtovanih 150 ukrepov za dosego ciljev ANDI 2021–2027.

Programe prekinjali pa spet vzpostavljali

Skupna načrtovana vrednost teh projektov je znašala skoraj 84 milijonov evrov, pri čemer je ministrstvo do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, porabilo skoraj 39 milijonov evrov. Projekte je na ravni ministrstva izvajalo med 12 in 16 zaposlenih, od katerih se jih je v štirih letih 11 zamenjalo.

Ministrstvo po ugotovitvah revizorjev pri Računskem sodišču RS pri večini investicijskih projektov ni sistematično proučilo, kaj ciljne skupine pravzaprav potrebujejo. Tako je leta 2022 začelo projekt uvedbe različnih informacijskih rešitev in elektronskih storitev za šolstvo, šele leta 2025 pa je opredelilo, katere dejavnosti naj bi rešitve podpirale in koliko rešitev naj bi uvedlo. Do takrat je v projekt vložilo že 800.000 evrov od načrtovanih 5,9 milijona evrov. Pri izboru rešitev po navedbah Računskega sodišča RS ni upoštevalo potreb, ki so jih izrazili vzgojno-izobraževalni zavodi.

Pet milijonov za propadli projekt

Po drugi strani pa je ministrstvo že leta 2022 prekinilo investicijski projekt razvoja lastne informacijske rešitve za vodenje in upravljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov v načrtovani vrednosti 2,3 milijona evrov, ki naj bi nadomestila obstoječe komercialne rešitve, ki jih uporabljajo vzgojno-izobraževalni zavodi ter učeči se in njihovi starši. Pozneje je projekt ponovno vzpostavilo.

Obenem je ministrstvo pod vodstvom Logaja prekinilo investicijski projekt izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev o temah s področja digitalnega izobraževanja Digitrajni učitelj, in sicer po tem, ko je zanj že porabilo skoraj pet od načrtovanih 17,5 milijona evrov. Za ponujena izobraževanja namreč ni bilo zanimanja, ker so bili vzgojno-izobraževalni zavodi v preteklosti že vključeni v podobne projekte, na voljo so bila druga, vsebinsko sorodna izobraževanja, strokovni delavci pa so bili preobremenjeni.

Projekti izvedeni, ne pa tudi uporabljeni

Ministrstvo je vzpostavilo tudi 17 investicijskih projektov didaktike digitalnega izobraževanja, v okviru katerih naj bi nastali novi pristopi k poučevanju, učna orodja in učni scenariji. Njihova načrtovana vrednost je znašala več kot 20 milijonov evrov, do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, pa je ministrstvo zanje porabilo nekaj več kot 14 milijonov evrov.

Čeprav je sočasno potekala obsežna prenova programov predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ministrstvo ni zagotovilo, da bi vanje vključilo v projektih nastale didaktične vsebine. Prav tako ni določilo oblike in standardov za rezultate projektov ter tako tudi ni zagotovilo, da bi bile nastale didaktične vsebine poenotene in medsebojno primerljive, navajajo na Računskem sodišču RS.

Konkretneje je bila sicer opredeljena izvedba projektov na področju komunikacijske in strojne infrastrukture ter računalniške opreme za končne uporabnike. Ministrstvo je namreč za posodobitev internih omrežij 663 vzgojno-izobraževalnih zavodov načrtovalo okoli 30 milijonov evrov vlaganj, predvidelo je zagotovitev optične povezljivosti za 204 zavode ter nabavo več kot 7.000 kompletov različne računalniške strojne opreme za več kot 1.000 zavodov. Do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, je za te namene porabilo okoli 12,5 milijona evrov.

Nadzorniki so se sestali samo na ustanovni seji

Poleg tega je ministrstvo do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, zaključilo tudi nadgradnje informacijskih rešitev za urejanje in objavo elektronskih gradiv ter posodobilo 40 obstoječih elektronskih učnih vsebin, v kar je vložilo nekaj več kot 1,5 milijona evrov.

Ministrstvo je projekte na področju digitalizacije izobraževanja izvajalo s številnimi zunanjimi izvajalci in sodelavci, pri čemer ni pripravilo interne metodologije, ki bi zagotavljala strukturirano in sledljivo izvajanje projektov. Programski svet, ki naj bi nadzoroval izvajanje ANDI 2021–2027, se je med njegovim izvajanjem sestal le na ustanovni seji, kar pa ni zadostovalo za učinkovit nadzor nad tako kompleksnimi projekti.

Računsko sodišče je ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino med drugim priporočilo, naj pred začetkom prihodnjih večjih investicijskih projektov na področju digitalizacije izobraževanja vzpostavi celovito metodologijo projektnega vodenja, ki bo določala obvezno vsebino projektne dokumentacije in jasne postopke.