NIJZ znova v minusu: manj denarja za programe, večji stroški plač

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že v prvih desetih mesecih letos presegel lansko izgubo v višini 1,2 milijona evrov. Direktor Branko Gabrovec opozarja na prenizko financiranje nekaterih programov in višje stroške plačne reforme. Odpuščanj po njegovih zagotovilih ne načrtujejo, bodo pa opustili del predvidenih zaposlitev.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se finančne težave poglabljajo. Ustanova, ki spremlja zdravje prebivalcev, sodeluje pri preventivnih programih in skrbi za preskrbo s cepivi, je lansko leto končala z 1,2 milijona evrov primanjkljaja. Letos je izguba že do konca oktobra nekoliko presegla ta znesek, do konca leta pa pričakujejo dodatno poslabšanje.

Direktor Branko Gabrovec je 13. novembra potrdil težaven položaj in priznal, da je izziv tudi zagotavljanje denarja za plače. Odpuščanj kljub temu po njegovih zagotovilih ne predvidevajo. Rešitve iščejo v pogovorih z ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

»Nastalo situacijo jemljemo zelo resno,« je poudaril.

Za prebivalce je ob finančnih številkah bistveno predvsem vprašanje, kaj bodo težave pomenile za programe, ki jih uporabljajo. Gabrovec je med področji, kjer opozarja na manj sredstev oziroma slabše ovrednotenje, navedel preskrbo s cepivi, duševno zdravje in nekatere preventivne presejalne programe. Iz njegovih pojasnil sicer ne izhaja, da bi bila preskrba s cepivi prekinjena ali da bi bili ti programi ustavljeni.

Po pokritju starih izgub nov primanjkljaj

Po Gabrovčevih navedbah je NIJZ od leta 2022 posloval dobro in pokril tudi primanjkljaj iz preteklih let. Preobrat povezuje z letom 2025, ko je inštitut po njegovih besedah ostal brez več kot dveh milijonov evrov sredstev. Leto je nato končal z izgubo.

Sedanji primanjkljaj direktor pripisuje predvsem slabšemu ovrednotenju nekaterih programov. Preprosto povedano: po njegovi razlagi denar, ki ga inštitut prejme za določene naloge, ne pokrije stroškov njihove izvedbe.

Sedanji primanjkljaj direktor pripisuje predvsem slabšemu ovrednotenju nekaterih programov.

To je pojasnilo vodstva. Za celovito presojo vzrokov bi bilo treba primerjati še dogovorjeni obseg nalog, prihodke in dejanske stroške posameznih programov. Sam podatek o izgubi namreč ne pokaže, kolikšen del težave izvira iz financiranja in kolikšen iz organizacije dela ali drugih odhodkov.

Pomembno je tudi razlikovanje med izgubo in dolgom. Primanjkljaj poslovanja pomeni, da so bili odhodki v določenem obdobju višji od prihodkov. Podatek sam zase še ne pove, koliko ima ustanova zapadlih neplačanih obveznosti.

Plačna reforma dražja od pričakovanj

Dodaten pritisk po direktorjevih besedah predstavlja plačna reforma. Njene finančne posledice naj bi bile sprva ocenjene na približno štiri odstotke, v praksi pa se po njegovih navedbah kažejo v višini do 11 odstotkov.

Razlika med pričakovanim in dejanskim povečanjem stroškov pomembno vpliva na načrtovanje poslovanja. Če zavod za plače porabi več, kot je predvidel, prihodki pa temu ne sledijo, mora razliko pokriti drugje ali pa se poveča izguba.

Navedeni odstotki ne pomenijo, da se je vsakemu zaposlenemu plača zvišala za 11 odstotkov. Gabrovec govori o finančnem učinku reforme na poslovanje inštituta.

Varčevalne in stabilizacijske ukrepe so po njegovih navedbah začeli izvajati že leta 2025 in jih nadaljujejo letos. Vodstvo zaznava njihove učinke, vendar ocenjuje, da ti ob sedanji višini prihodkov ne zadostujejo za uravnoteženo poslovanje.

Letni finančni načrt sprejeli šele novembra

Finančne težave spremlja še pozno sprejemanje dokumentov, na katerih temelji poslovanje zavoda. Svet NIJZ je ta teden potrdil popravljeni program dela in finančni načrt za leto 2026. Ta je podlaga za sklenitev letne pogodbe z ministrstvom za zdravje.

NIJZ se je dotlej financiral na podlagi začasnih pogodb. To ne pomeni, da je bilo financiranje prekinjeno, odpira pa vprašanje, kako zanesljivo je lahko ustanova načrtovala celoletno delo, obveznosti in zaposlovanje.

Ministrstvo je po poročanju pojasnilo, da je po nastopu ministra Tadeja Ostrca zahtevalo dopolnitve načrta in dodatna pojasnila. Kot ustanovitelj dokumenta ne želi potrditi, dokler ta ne izpolnjuje potrebnih zahtev. Od NIJZ pričakuje odgovorno finančno in organizacijsko poslovanje.

Tudi izravnan finančni načrt sicer še ni zagotovilo za takšen končni rezultat. Načrt prikazuje predvidene prihodke in odhodke, dejansko poslovanje pa pokaže, ali so bile predpostavke uresničene.

Odpuščanj ne načrtujejo, nekatere zaposlitve bodo izostale

Novi načrt po Gabrovčevih besedah predvideva manj sredstev za duševno zdravje in nekoliko zmanjšan kadrovski načrt.

Kot poroča STA, ne bodo izvedli nekaterih načrtovanih zaposlitev na področju digitalizacije, povezanih s prenosom rešitev e-Zdravja. Na inštitutu je skupno približno 700 zaposlenih, pri čemer podatek vključuje polne in delne zaposlitve.

Na inštitutu je skupno približno 700 zaposlenih, pri čemer podatek vključuje polne in delne zaposlitve.

Za zaposlene je pomembno zagotovilo, da odpuščanj ne načrtujejo. Za uporabnike pa ostaja odprto, kaj bodo finančne prilagoditve pomenile za obseg posameznih nalog. Manj denarja na določenem področju še ne pove, katera dejavnost bo spremenjena in koliko ljudi bo spremembo občutilo.

Pri duševnem zdravju in preventivi bo zato potrebna natančnejša predstavitev: katere aktivnosti bodo ohranjene, kje bodo prihranki in ali bo manj sredstev vplivalo na dostopnost programov.

Dogovor bo moral določiti denar in obseg dela

Gabrovec sodelovanje z ministrstvom za zdravje ocenjuje kot dobro, kot korektno pa opisuje tudi sodelovanje s prenovljenim svetom zavoda.

Toda pogovori bodo morali prinesti konkreten dogovor. NIJZ in financerji morajo določiti, katere naloge je mogoče opraviti z razpoložljivimi sredstvi, kje so potrebne organizacijske spremembe in za katere programe bo treba zagotoviti dodatni denar.

NIJZ in financerji morajo določiti, katere naloge je mogoče opraviti z razpoložljivimi sredstvi.

Državljani bodo posledice finančnega urejanja presojali predvsem po tem, ali bodo preventivne in druge javnozdravstvene naloge pravočasno in kakovostno opravljene. Prav zato ob podatkih o izgubi potrebujejo tudi jasno pojasnilo, kaj se bo pri izvajanju programov dejansko spremenilo.