Bolnišnice potrebujejo več denarja, a tudi jasne rezultate sanacije

Deset javnih bolnišnic je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarilo 38,3 milijona evrov primanjkljaja, šestnajst pa jih je poslovalo s presežkom. Razlike med zavodi odpirajo vprašanje, koliko težav izvira iz financiranja zdravstvenih storitev in koliko iz organizacije dela. Ministrstvo za zdravje mora ob presoji sanacijskih programov odgovoriti na oboje, saj tudi zdravstvena blagajna opozarja na omejene možnosti financiranja.

Slovensko zdravstvo se znova sooča z razkorakom med stroški izvajanja storitev in razpoložljivim denarjem. Po podatkih Financ je skupni poslovni rezultat 26 javnih bolnišnic po sedmih mesecih znašal 30,8 milijona evrov primanjkljaja. Izgube desetih zavodov je deloma ublažilo 7,5 milijona evrov presežkov preostalih šestnajstih.

Takšna slika zahteva natančnejšo obravnavo od splošne ugotovitve, da denarja primanjkuje povsod. Nekateri zavodi obstoječe obveznosti poravnavajo sproti, drugi imajo poleg tekočih izgub še velik obseg zapadlih računov. Prav ta razlika lahko pomembno vpliva na njihovo sposobnost zagotavljanja nemotenega zdravljenja.

Največji izgubi v kliničnih centrih, velik pritisk tudi na Koroškem

Po višini primanjkljaja izstopa UKC Maribor, ki je v sedmih mesecih ustvaril 13,2 milijona evrov izgube. UKC Ljubljana je imel 9,4 milijona evrov primanjkljaja, ob tem pa konec julija še približno 67 milijonov evrov zapadlih neporavnanih obveznosti.

Pomembna je razlika med poslovno izgubo in likvidnostnimi težavami. Prva kaže, da odhodki presegajo prihodke, druge pa, da zavod ob zapadlosti nima dovolj razpoložljivega denarja za plačilo računov. UKC Maribor po navedenih podatkih konec julija ni imel zapadlih neplačanih obveznosti, čeprav je izkazoval največjo tekočo izgubo.

Za Koroško je posebej pomemben položaj Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Njen primanjkljaj je dosegel 3,6 milijona evrov oziroma 7,7 odstotka prihodkov. To jo po relativni višini izgube uvršča med bolj obremenjene zavode. Še višji delež je izkazovala kranjska porodnišnica, kjer je primanjkljaj predstavljal 8,7 odstotka prihodkov.

Presežek je pomemben podatek, vendar ne pove vsega

Na drugi strani je Splošna bolnišnica Novo mesto po podatkih priložene analize ustvarila približno dva milijona evrov presežka, bolnišnica v Izoli 1,3 milijona, bolnišnica na Jesenicah pa 1,2 milijona evrov.

V prvih sedmih mesecih leta 2026 je deset javnih bolnišnic skupaj ustvarilo približno 38,3 milijona evrov primanjkljaja, preostalih šestnajst pa približno 7,5 milijona evrov presežka.

Ti rezultati upravičeno odpirajo vprašanje, katere organizacijske rešitve bi bilo mogoče prenesti tudi drugam. Vendar primerjava zgolj po končnem finančnem rezultatu ne zadošča za oceno uspešnosti vodstva. Upoštevati je treba zahtevnost zdravljenja, strukturo pacientov, obveznost zagotavljanja neprekinjene oskrbe in naloge posamezne ustanove.

Klinična centra opravljata tudi najzahtevnejše obravnave, zato neposredna primerjava z manjšo ali specializirano bolnišnico potrebuje dodatnih pojasnil. Enako velja v drugo smer: posebne naloge zavoda same po sebi še ne pojasnijo vseh izgub.

Poslovanje javnih bolnišnic: deset s primanjkljajem, šestnajst s presežkom

V prvih sedmih mesecih leta 2026 je deset javnih bolnišnic skupaj ustvarilo približno 38,3 milijona evrov primanjkljaja, preostalih šestnajst pa približno 7,5 milijona evrov presežka. Skupni rezultat vseh 26 bolnišnic je bil tako negativen: odhodki so prihodke presegli za 30,8 milijona evrov.

Finančni rezultat sam po sebi še ne pove, kako kakovostno in dostopno zdravljenje zagotavlja posamezna bolnišnica. Pri primerjavah je treba upoštevati tudi zahtevnost obravnav, obseg opravljenega programa in posebne naloge zavodov. Prav tako primanjkljaj ni enak zapadlim neplačanim obveznostim: te kažejo, koliko računov bolnišnica ni poravnala v dogovorjenem roku.

Sanacijski načrti združujejo dodatna plačila in notranje spremembe

Po povzetku Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, navedenem v priloženem besedilu, bi sistemski ukrepi bolnišnicam na letni ravni prinesli dodatnih 70,1 milijona evrov. Predvideni učinki procesnih izboljšav znašajo 32,1 milijona evrov, racionalizacije poslovanja pa še 16,7 milijona.

Gre za načrtovane učinke, katerih uresničitev bo treba šele preveriti. Dodatna plačila so odvisna od odločitev države in ZZZS, notranji ukrepi pa od njihove dejanske izvedbe v zavodih.

Po povzetku Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, bi sistemski ukrepi bolnišnicam na letni ravni prinesli dodatnih 70,1 milijona evrov.

Bolnišnice med drugim predlagajo boljše načrtovanje dela, obvladovanje nadur, smotrnejše naročanje preiskav, upravljanje zalog ter učinkovitejšo uporabo prostorov in opreme. Ob tem opozarjajo na razkorak med priznanimi cenami storitev in dejanskimi stroški.

Pri presoji teh predlogov bo odločilno, ali prihranki omogočajo enako ali boljšo obravnavo pacientov. Odlaganje potrebnega vzdrževanja ali zmanjševanje obsega zdravljenja lahko kratkoročno izboljša številke, dolgoročno pa povzroči nove stroške.

ZZZS opozarja na pritisk podedovanih in novih obveznosti

Finančne težave bolnišnic spremljajo opozorila zdravstvene blagajne. Upravni odbor ZZZS je 28. septembra nasprotoval predlaganemu zmanjšanju proračunskega transferja s 520 na 420 milijonov evrov. Po takratni projekciji bi zamik plačil v leto 2027 dosegel približno 185 milijonov evrov, od tega okoli 158 milijonov za zdravstvene storitve. To so projekcije, katerih uresničitev je odvisna od nadaljnjih odločitev in poslovanja.

ZZZS med razlogi za rast odhodkov navaja učinke plačne reforme, spremembo financiranja po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, staranje prebivalstva ter razvoj zdravil in zdravstvenih tehnologij. Po njegovi oceni znaša dodatni letni finančni učinek plačne reforme približno 587 milijonov evrov. Sedanjih pritiskov zato ni mogoče pripisati eni sami odločitvi ali izključno poslovanju bolnišničnih vodstev.

Skupščina ZZZS je vlado pozvala k ukrepom za uravnoteženo poslovanje brez poseganja v pravice zavarovancev in prispevne stopnje. Zahtevala je tudi pojasnilo, kako bi ob morebitni uveljavitvi interventnega zakona za razvoj Slovenije zagotovili manjkajoče vire.

Priložnost za preglednejše upravljanje zdravstva

Minister za zdravje Tadej Ostrc je po navedbah priloženega vira od bolnišnic z izgubami zahteval programe stabilizacije. Ministrstvo naj bi jih še analiziralo, prvo poročanje o izvajanju in učinkih pa je predvideno do konca oktobra.

To je priložnost za jasnejšo razmejitev odgovornosti. Država mora preveriti, ali so zahtevane storitve ustrezno ovrednotene, vodstva zavodov pa pokazati, kako uporabljajo razpoložljivi kader, opremo in denar. Sanacijski program potrebuje merljive cilje, roke in javno predstavljene rezultate.

Za paciente bo uspeh pomenil pravočasno diagnostiko, opravljene operacije in zanesljivo oskrbo. Finančna stabilnost mora podpirati te cilje. Vlada in bolnišnična vodstva bodo zato prepričljiva predvsem z dokazi, da dodatna sredstva in organizacijske spremembe prinašajo več dostopnega zdravljenja.