Z vsemi topovi?

Včasih je poletje veljalo za čas, ko se politično dogajanje umiri in ni zanimivih vsebin za pisanje. Predvsem novinarji so temu rekli, da je 'čas kislih kumaric'. Zadnja leta ni več tako. Dnevno smo priča novim odkritjem, novim informacijam in zgodbam.

V večini primerov se razkriva delovanje korupcijskih omrežij. Če le pomislimo na dogajanje v zvezi s C0, na (samo)kandidaturo Tanje Fajon za odgovorno za Sahel, na velike finančne luknje, ki jih je navrtala prejšnja vlada na ministrstvih, nedavno odločitev ustavnega sodišča v zvezi z RTV … Vse po vrsti lahko uvrstimo med korupcijske afere akterjev globoke države, katere obstoj in delovanje se je nepričakovano vsaj delno razkrilo v spomladi objavljenih posnetkih. Toda nič se ne zgodi.

Gre za delovanje interesnih omrežij, za katera je značilna prepletenost velikega števila ljudi na pomembnih funkcijah, s katerih usmerjajo delo odločilnih institucij ter s svojo močjo, vplivom in denarjem delujejo predvsem za svoje koristi. Državljani jim služimo kot orodje; smo vir denarja in kulisa navidezne demokracije. Temu smo priča tako na lokalni kot globalni ravni.

Včasih se zdi, kot da smo ujeti v labirint, iz katerega ni videti izhoda …

Včasih se zdi, kot da smo ujeti v labirint, iz katerega ni videti izhoda … Kako se v takih okoliščinah človek odzove? Zelo različno. Nekateri se umaknejo in tiho opazujejo, kaj se bo zgodilo, postanejo apatični in razglasijo, da se jih »ne tiče«. Drugi postanejo destruktivni – do sebe ali/in do okolice – ter udrihajo vsevprek in z vsemi topovi uničujejo še tisto, kar bi jim pomagalo ali ima vsaj zametke dobrega. Tretji premislijo, kaj lahko v dani situaciji s svojimi sposobnostmi in v svojem okolju naredijo, ter se konstruktivno lotijo iskanja poti. Z upanjem, vztrajnostjo in prepričanjem, da če začneš pri sebi in v svojem okolju, sčasoma povzročiš spremembo tudi v širšem okolju.

Tako nekako je deloval dr. Jože Ramovš, ki je v preteklih dneh zapustil zemeljski svet. Pred dobrega pol leta smo ga gostili tudi na Domovini.

Kot antropolog, socialni delavec, teolog, psiholog, logoterapevt, predavatelj, avtor mnogih knjig in člankov, inovator na socialnem področju, snovalec množice programov in skupin za samopomoč ter kot globok mislec in človek je za seboj zapustil izjemen pečat.

Tankočutno je zaznaval probleme sveta. Na svoji strokovni poti se je ukvarjal z več področji, ki morda na videz niso povezana – z zasvojenostjo od alkohola in drugih omam; s partnerstvom in družino; s (kakovostnim) staranjem in medgeneracijskim sožitjem ter še čim.

Trudil se je razumeti človeka, njegovo doživljanje in delovanje v odnosih. Ključen je bil njegov celostni pogled na človeka, ki ga je videl kot telesno, duševno in duhovno bitje, pa tudi kot socialno bitje, ki se razvija in v sebi nosi kulturno-zgodovinski odtis, vse skupaj pa je povezano v iskanje in doživljanje smisla – smisla posameznega dejanja, obdobja življenja, zgodovine in celotne stvarnosti.

Ključen je bil njegov celostni pogled na človeka.

Njegovo delo ni bilo glasno, ni bilo razvpito ali bombastično. Lahko bi rekli, da je bilo filigransko. Toda kdor bi se lotil raziskovanja njegove zapuščine, bi imel zares veliko dela.

Dr. Ramovš se je dobro zavedal, kakšen je svet, in ga ni idealiziral. Iskal pa je načine, kako ga narediti boljšega.

• Zavedal se je, kako je včasih v partnerstvu in drugih odnosih težko in kako pomembno je gojiti dobre odnose. Kot rešitev ni ponujal rušenja, samskega življenja ali ločitve. Težav se je loteval v srčiki – tam, kjer je možnost, da se rešijo, spodbujal je osebni razmislek in veliko iskrenega pogovora, pri čemer je poudarjal, da naj vsak govori iz sebe in dela predvsem na sebi ter ne kaže na drugega ali ga obsoja; šele tako je možno vzpostaviti medsebojno razumevanje in doseči napredek.
• Bil je realist. Zavedal se je, da kljub škodljivosti alkohola in cigaret tega ne bodo prenehali prodajati, ker prinaša državam velike finančne koristi. Problema se je poleg pomoči pri zdravljenju zasvojenosti in omam loteval z druge strani – razvijal je preventivo, zavzemal se je za zdrav odnos do življenja, za zapolnitev časa in misli tako mladih kot odraslih z vsebinami, ki so koristne, usmerjene v dobro, ki krepijo duha in telo, ki spodbujajo in navdihujejo.
• Zavedal se je bolečine staranja, bolezni in odhajanja. Toda bil je nasprotnik evtanazije in je svoje moči usmerjal v to, da bi se človek na staranje pripravil in tudi to obdobje preživel kakovostno. Ter da bi bil, ko pride, sposoben sprejeti in prenesti tudi bolečino in poslavljanje – sebe in svojih bližnjih.
• Dr. Ramovš se je zavedal, da so besede izredno pomembne; da lahko gradijo ali pa rušijo, da izražajo posameznikovo doživljanje in ga tudi ustvarjajo. Bil je izjemno pozoren na pomen in uporabo besed. Te so bile v njegovih stavkih pomensko nedvoumne, premišljeno izbrane in postavljene na pravo mesto. Neposredne in jasne, ampak spoštljive.

Besede lahko gradijo ali pa rušijo, izražajo posameznikovo doživljanje in ga tudi ustvarjajo.

S svojim delom nagovarja prav vsakega od nas. Bomo rušili ali gradili? Bomo destruktivni ali konstruktivni? Bomo kot slon v trgovini s porcelanom lépo in dobro spreminjali v črepinje ali bomo pomagali lépo ohraniti in kaj dobrega ustvarili tudi sami? Bomo iskali napake pri drugih, bruna v sebi pa ne bomo odstranili? Bodo naše besede neposredne, jasne, spoštljive ali bomo nesramni, obsojajoči in žaljivi? Včasih je res vse videti ‘zblojeno’ in brezizhodno. A tudi ko je situacija na videz nemogoča, jo je s pravim ciljem in voljo ter na pravi način možno rešiti in spremeniti na bolje. Napad z vsemi topovi pa navadno ni najboljša rešitev. Lahko uniči še tiste poti, ki bi nam omogočile rešitev.

(D262, 3)