[Video] Dr. Željko Oset: V Sloveniji sem nezaposljiv, v tujini je drugače (Vroča tema, 16. 9. 2026)

V vroči temi smo gostili zgodovinarja dr. Željka Oseta, nekdanjega direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve. S tega mesta je bil odpuščen z oznako certificirano nesposobnega, nakar pa je imel možnost izbirati med veliko projekti tudi v tujini, kjer je precej bolj cenjen. Razkrije tudi skupno zgodovino z Asto Vrečko, ki jo pozna že iz otroštva.

Med vodenjem Muzeja slovenske osamosvojitve je bil deležen številnih napadov in blatenj, med drugim tudi poškodbe svoje domače hiše.

Ker je strokovno usmerjen v obdobje med obema vojnama, pripoveduje o Udbi, ki je takrat delovala pri nas.

Na podlagi arhivskega gradiva opisuje ljudi, ki so svoje politične in varnostne povezave pozneje prenesli tudi v akademsko okolje. Nekdanji pripadnik represivnega aparata je lahko v tujini nastopal predvsem kot akademik, zahodni sogovorniki pa niso nujno poznali njegove preteklosti. Tako je lahko vplival na način, kako so zahodni akademski krogi dojemali Jugoslavijo in njeno zgodovino, zaključi Oset.

Opozori na pogosto spregledan razlog za razpad Jugoslavije – gospodarski kolaps. Meni, da se danes propad države prepogosto razlaga predvsem skozi nacionalne napetosti in vojne devetdesetih let, čeprav so bile gospodarske težave prisotne že mnogo prej. Omenja neučinkovitost samoupravnega sistema, inflacijo, zadolževanje in odvisnost od tujih kreditov. Sklicuje se tudi na arhivsko dokumentacijo o pogovorih slovenskega komunističnega vodstva leta 1988, v katerih naj bi bilo jasno izraženo zavedanje, da je država gospodarsko propadla.

Predlaga tudi, da bi podobni izseki pogovorov pripadnikov partije izšli v slovenščini, saj meni, da bi to prispevalo k realnejšemu razumevanju tedanjih razmer, zdaj namreč javnosti propaganda še vedno prodaja laži, trdi.

Nedavno je izdal knjigo Akademski svet pod nadzorom, ki obravnava politične karakteristike in reprodukcijo akademskih elit. Partija je o ljudeh zbirala politične in osebnostne karakteristike. Med oznakami so bili izrazi, kot so meščanski, reakcionar, sovražnik, kolaborant, individualist, oportunist, karierist, egoist ali servilen. V gradivu se pojavljajo tudi ocene osebnosti in zasebnega vedenja.

Med zanimivejše dele knjige sodijo karakteristike znanih Slovencev, med drugim Jožeta Plečnika, Božidarja Jakca, Stanka Bloudka, Boga Grafenauerja, Srečka Brodarja, Kristine Brenkove ter Pina in Pie Mlakar. Pri Božidarju Jakcu se denimo pojavlja ocena, da se hitro ujezi. Oset opozarja, da so bile to predvsem enodimenzionalne oznake in jih zato ne gre jemati kot celotno identiteto osebe.

Prepričan je, da še danes obstajajo zametki socialnega kapitala in omrežij, ki so obdržali takratni sistem delovanja in enaka vodila. Slovenski akademski prostor opisuje kot majhnega in močno prepletenega. V takšnem okolju lahko posamezne skupine, ki jih imenuje »mini fevdalci«, lažje uveljavljajo svoje interese. Posledično so tudi nagrade podeljene pristransko in ne vedno na podlagi zaslužnosti, dodaja.

Ob koncu pogovora se vrne na temo Muzeja slovenske osamosvojitve. Trdi, da je za svojo odpoved izvedel od novinarja, še preden mu je bila pravilno vročena, sodišče pa je pozneje odločilo, da je bila vročitev ustrezna. Zaradi te izkušnje je izgubil del zaupanja v pravno državo; napoveduje, da bi lahko po knjigi o akademskem svetu raziskoval še slovensko sodstvo in pravniško okolje, saj meni, da arhivi skrivajo številne še neobdelane zgodbe.

Vabljeni k ogledu zanimivega pogovora, v katerem Oset predstavi delovanje sistema, ki je v naši družbi še vedno močno zakoreninjen.