Začarani krog motivacije in prekinitev

Vstopim v razred. Učenci še pripravljajo in pospravljajo stvari s klopi, nekateri še malicajo, učiteljica že daje navodila: »Jaka, peresnica! Manca, hitro pojej! Miha, zvezek!« Želi si, da vse teče brezhibno, saj je nekdo prišel opazovat.

Vse mora teči brezhibno. Skrbno, natančno, optimalno.

Opazujemo uro. Takoj ko učence napoti v skupinsko delo, je kot skrbna učiteljica takoj pri nekaterih učencih z navodili: »Najprej preberi! Ne še odpirati zvezka. Večkrat moraš prebrati!«

Vidim jo kot skrbno mamo, ki želi poskrbeti, da bo vse v najlepšem redu, čim bolj skrbno in optimalno teklo in da bo vse znanje odlično naučeno.

Skozi oči učenca

Ko vse to opazujem in poskušam doživljati pouk skozi oči učenca, se sprašujem, kakšno sporočilo ob tem dobijo učenci. Kdo je odgovoren za učenje? Učiteljica ali učenci, če je učiteljica vsepovsod, po celem razredu, kot hobotnica poskrbi za vse. Tudi za tisto, kar ji ne bi bilo treba.

V tem trenutku se tudi sama prepoznam v tej vlogi skrbne učiteljice, ki za vse poskrbi, in se sprašujem, ali smo morda zato učitelji izčrpani, izgoreli, učenci pa spočiti in imajo čas za zabavo. Lahko iz vedenja nas, učiteljev, razumejo, da so sami odgovorni za učenje? Za katere izkušnje oropamo otroke, ko jim odpiramo knjige, jih stalno usmerjamo, včasih kot starši še doma naredimo naloge namesto svojih otrok. Ko odrasli delamo naloge, rešujemo konflikte, otrokom sporočamo, da ne zmorejo sami.

Ko odrasli delamo naloge, rešujemo konflikte, otrokom sporočamo, da ne zmorejo sami.

Konec ure

Vrnimo se nazaj k uri. Medtem ko so učenci ravno globoko v učenju, zavzeto brskajo po knjigah, si urejajo zapiske, zvoni konec ure. Nekateri učenci celo vprašajo, če lahko nadaljujejo. Učiteljica jim sporoči, da ni mogoče, ker ima že nov razred učencev.

Ko to opazujem, ugotovim, kako učence prekinemo sredi procesa, naslednji dan pa jih bomo 'motivirali', da bodo nadaljevali natanko tu, kjer smo jih danes prekinili. Kakšen nesmisel. Kaj če bi samo ... nehali prekinjati?

(D268: 55)