Minister napoveduje višje standarde znanja in večjo avtoriteto učiteljev v slovenskih šolah

Slovensko šolstvo čakajo spremembe. Ministrstvo želi izboljšati znanje učencev, učiteljem zagotoviti več avtoritete ter znova poudariti pomen discipline in delovnih navad. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je na srečanju evropskih ministrov v Dublinu predstavil izhodišča reforme, ki predvideva zahtevnejše standarde znanja, prenovo ocenjevanja in manj administrativnih obveznosti za učitelje. Napovedi prihajajo v času, ko so slovenski petnajstletniki v raziskavi PISA 2025 pri branju, matematiki in naravoslovju dosegli najnižje rezultate od začetka sodelovanja Slovenije leta 2006. Pri bralni pismenosti jih 36 odstotkov ne dosega temeljne ravni znanja, pri matematiki pa 35 odstotkov. Med večjimi predlogi sta tudi odprava devetletke in uvedba osemletne osnovne šole.

Slabši učni dosežki in napoved strožjih meril

Na neformalnem srečanju evropskih ministrov za izobraževanje, ki je 15. in 16. oktobra potekalo v Dublinu, je Rončević predstavil deset reformnih izhodišč. Slovenski javnosti jih je prvič predstavil že septembra, ko je napovedal, da ne bo šlo zgolj za manjše spremembe. »Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove,« je poudaril ob predstavitvi načrtov. Raziskava PISA 2025, v kateri je sodelovalo 7.366 slovenskih petnajstletnikov, večinoma dijakov in dijakinj, je pokazala nadaljnji padec znanja. Pri branju so dosegli povprečno 445 točk, kar je 24 manj kot leta 2022. Pri matematiki se je rezultat znižal s 485 na 460 točk, pri naravoslovju pa s 500 na 484. Bralna in matematična pismenost sta pod povprečjem držav OECD, naravoslovna pa je blizu tega povprečja.

Rončević je ob predstavitvi načrtov poudaril »Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove.«

Posebej izstopa branje. Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 določa, da naj bi najmanj 90 odstotkov učencev dosegalo temeljno raven bralne pismenosti. Po zadnji raziskavi PISA jo dosega le 64 odstotkov slovenskih petnajstletnikov. Najvišji ravni, peto ali šesto, dosegajo komaj trije odstotki. Pedagoški inštitut opozarja, da se bralna pismenost slabša že skoraj desetletje. Raziskava sicer kaže obseg težav, ne dokazuje pa, da jih povzroča dolžina osnovnega šolanja ali posamezen način ocenjevanja. Ministrstvo namerava jasneje določiti učne standarde in vsebinsko razbremeniti učne načrte. Učitelji bi tako pridobili več časa za razlago in utrjevanje snovi. Napovedana je tudi prenova nacionalnega preverjanja znanja in mature. Ocene naj bi bolj odražale dejansko znanje, podrobnosti novih pravil pa še niso predstavljene.

Večja avtoriteta učiteljev in spremembe osnovnega šolanja

Učitelji naj bi dobili več strokovne samostojnosti pri izbiri metod poučevanja, njihove pristojnosti pri vzdrževanju reda in postavljanju zahtev pa bi bile jasneje določene. Ministrstvo želi zmanjšati tudi administrativno delo, predvsem podvajanje evidenc in obsežno poročanje. Razmere v razredih medtem niso spodbudne. Po podatkih PISA 2025 je 40 odstotkov slovenskih petnajstletnikov poročalo, da njihovi sošolci pri večini ali vseh urah naravoslovja ne poslušajo učitelja. Povprečje držav OECD znaša 29 odstotkov. Le 57 odstotkov slovenskih učencev pa je navedlo, da se učitelj pri večini ur naravoslovja zanima za učenje vsakega posameznika. V državah OECD je takšnih odgovorov povprečno 69 odstotkov.

Gre za ocene učencev o pouku naravoslovja, ne za neposredno opazovanje dela učiteljev.

Šole se soočajo tudi s kadrovskimi težavami. Kar 46 odstotkov petnajstletnikov obiskuje ustanove, kjer pomanjkanje učiteljev po oceni ravnateljev vsaj nekoliko ovira pouk. Leta 2022 je bil delež 42-odstoten. Reforma naj bi več pozornosti namenila vztrajnosti, odgovornosti in samostojnosti učencev. Nadarjenim želijo omogočiti zahtevnejše naloge, otrokom z učnimi težavami pa zgodnejšo pomoč. Spremenilo bi se tudi začetno opismenjevanje: otroci naj bi se praviloma naučili brati in pisati že v prvem razredu, v naslednjih dveh pa pridobljeno znanje utrjevali. Med večjimi predlogi je prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Ministrstvo je sicer že sprejelo politično usmeritev za spremembo sistema, vendar organizacijski model, trajanje prehodnega obdobja in potrebne zakonodajne rešitve še niso določeni.

Reforma naj bi več pozornosti namenila vztrajnosti, odgovornosti in samostojnosti učencev.

Rončević želi okrepiti tudi domoljubno in državljansko vzgojo. Učenci naj bi bolje poznali slovensko zgodovino, jezik, kulturno dediščino in delovanje državnih ustanov. Ministrstvo ob tem zagovarja ideološko nevtralnost šolskega prostora in razvoj samostojne presoje.

Šole že uvajajo spremembe, prihaja pa nova reforma

Napoved celovite reforme prihaja v času, ko slovenske šole že izvajajo prenovo učnih načrtov. Ti so se v šolskem letu 2026/2027 začeli uvajati v prvem, četrtem, sedmem in deloma šestem razredu. V okviru predhodnega projekta kurikularne prenove je bilo posodobljenih več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanja.

Napoved celovite reforme prihaja v času, ko slovenske šole že izvajajo prenovo učnih načrtov.

Nova reforma bi lahko posegla tudi na področja, na katerih so se spremembe komaj začele izvajati. Ministrstvo še ni podrobneje predstavilo, kako bo obstoječo prenovo uskladilo z novimi izhodišči. Od 1. septembra letos se izvaja tudi novela Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki ureja sistem stopenjske pomoči. Šole naj bi učne težave in druge potrebe otrok prepoznavale pravočasno ter zagotovile ustrezno podporo še pred morebitnim postopkom usmerjanja. Zgodnje prepoznavanje težav torej ni povsem nov ukrep, ki bi ga prinesla šele napovedana reforma. Ministrstvo želi obstoječo podporo še okrepiti, predvsem pri opismenjevanju in pomoči otrokom, ki zaostajajo pri usvajanju temeljnega znanja.

Reforma sprožila različne odzive strokovne javnosti

Napovedane spremembe so med učitelji, ravnatelji in strokovnjaki sprožile pomisleke. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ministrstvu očita, da ga ni vključilo v novi strokovni svet za pripravo reforme. Nasprotuje tudi možnosti obveznega članstva v načrtovani učiteljski zbornici, saj bi to po njegovi oceni lahko poseglo v dosedanjo vlogo sindikata pri oblikovanju šolskih politik. Ministrstvo zbornico predstavlja kot strokovno telo učiteljskega poklica, njena dokončna pravna ureditev pa še ni določena.

Napovedane spremembe so med učitelji, ravnatelji in strokovnjaki sprožile pomisleke.

Do uvedbe osemletke se SVIZ še ni dokončno opredelil. Najprej želi videti konkretne zakonske predloge. Odločno pa nasprotuje alternativnim potem v učiteljski poklic, ki bi diplomantom drugih strok omogočile dodatno pedagoško usposabljanje tudi z mikrodokazili in mentorirano prakso. Sindikat opozarja, da bi takšna ureditev lahko zmanjšala zahtevnost učiteljskega izobraževanja. Ministrstvo zagotavlja, da strokovnih standardov ne namerava zniževati. Pomisleke glede osemletke je izrazila tudi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, ki je sodelovala pri oblikovanju devetletke. V pogovoru za 24ur.com je ocenila, da bi bila vrnitev na osemletno osnovno šolo velik korak nazaj. Poudarja, da slabših rezultatov ni mogoče neposredno pripisati dolžini šolanja.

Pomisleke glede osemletke je izrazila tudi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, ki je sodelovala pri oblikovanju devetletke.

Ministrstvo zavrača očitke o izključevanju strokovne javnosti. Predvidenih je deset posvetov, prvega, 7. oktobra, pa se je udeležilo približno 50 oseb.

Ravnatelj Osnovne šole Gornji Grad Borut Stojilković je po srečanju posebej izpostavil pomen učnih ciljev, kakovostnega poučevanja in bralne pismenosti. »Pri vsem tem mora biti številka ena bralna pismenost, ki je osnova vsemu ostalemu,« je poudaril. Profesorice II. gimnazije Maribor so pripravile tudi javni poziv k strokovni in pregledni pripravi reforme, ki ga je 13. oktobra podprl izvršilni odbor SVIZ. Podpisniki zahtevajo dejanski vpliv stroke na pripravo predlogov, pojasnitev finančnih posledic in jasnejšo opredelitev ideološke nevtralnosti. Nasprotujejo sprejemanju temeljnih sprememb brez predhodne širše razprave.

Ministrstvo je sicer že 2. oktobra učitelje, ravnatelje, starše in druge zainteresirane povabilo k oddaji predlogov.

Predvidena tudi združitev petih javnih zavodov

Ministrstvo namerava združiti Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti ter Državni izpitni center. Iz petih ustanov želi oblikovati enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja. Po navedbah ministrstva naj bi s tem zmanjšali podvajanje dela, povezali podporne službe in jasneje določili odgovornost za rezultate. Načrtujejo še ustanovitev Inštituta za edukacijske raziskave, ki bi se ukvarjal z vrednotenjem izobraževalnih politik, merjenjem znanja in preverjanjem učinkovitosti ukrepov. Finančne in kadrovske posledice reorganizacije še niso podrobneje predstavljene.

Izobraževanje bodo povezovali tudi s potrebami trga dela

Drugi del srečanja v Dublinu je bil namenjen povezovanju izobraževanja s prihodnjimi potrebami gospodarstva in družbe. Rončević je evropskim kolegom predstavil Platformo trga dela, ki jo Slovenija razvija v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Ta že zagotavlja informacije o prostih delovnih mestih, razpoložljivi delovni sili in ujemanju poklicnih profilov. Postopoma naj bi jo dopolnili z dolgoročnimi napovedmi ter regionalnimi in sektorskimi analizami.

Ministrstvo želi poklicno izobraževanje tesneje povezati z delodajalci in razširiti praktično usposabljanje.

Minister je ob tem poudaril, da potrebe gospodarstva ne smejo samodejno določati financiranja univerz ali števila vpisnih mest. Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi zaposlitvene poti diplomantov, demografske spremembe in dolgoročne razvojne cilje. Med reformnimi predlogi so še: večji poudarek na računalništvu, umetni inteligenci, programiranju, medijski in finančni pismenosti ter kibernetski varnosti. Ministrstvo želi poklicno izobraževanje tesneje povezati z delodajalci in razširiti praktično usposabljanje.

Spremembe bodo vplivale tudi na učence in starše

Če bodo predlogi sprejeti, bodo posegli v organizacijo pouka, učne zahteve in delo učiteljev. Njihovo izvajanje bo odvisno tudi od razmer v posameznih šolah, kadrovske zasedbe in dostopnosti strokovne pomoči.

Pri tem bo pomembno, da višja merila znanja spremlja ustrezna podpora otrokom z različnimi sposobnostmi in razvojnimi potrebami.

Ministrstvo mora pripraviti še konkretne zakonodajne rešitve, finančno oceno in časovni načrt. Dejanske učinke reforme bo mogoče presojati šele po uvedbi posameznih ukrepov.

Dejanske učinke reforme bo mogoče presojati šele po uvedbi posameznih ukrepov.