Kar ni uspelo Netanjahuju, je uspelo izraelski seriji Fauda

Fauda je znana izraelska serija, ki večplastno upodablja razmere v Izraelu, na Zahodnem bregu in v Gazi. Tokrat pa je tema Hamasov pokol 7. oktobra z vsemi travmami in žrtvami, ki jih je Hamas zadal na ta dan, vključno z arabskimi prebivalci Izraela, ki zaradi svoje vere niso pobegli nožem in kroglam Hamasa. Serija je postala velikanski hit v arabskem svetu in lahko rečemo, da popravlja komunikacijsko polomijo, ki jo je zakrivil Netanjahu.

Netflixova serija Fauda

V Netflixovi seriji igrajo glavno vlogo pripadniki varnostne službe Šin Bet, serija pa je dovolj dobro uprizorila raznolike odnose, ki so dobri, tragični in sovražni, ter jih prikaže s stališča ene in druge strani. Prav tako serija ne pokaže izraelskih pripadnikov Šin Beta kot vedno dobre 'supermanovske' junake, ampak tudi kot takšne, da bi si na primer zaslužili sodišče.

Izrazi besa in nemoči z ene in druge strani so serijo naredili priljubljeno že v preteklih letih, kajti letošnjega septembra se je začela že peta sezona. Priljubljena pa ni le v Izraelu, ampak tudi v arabskem svetu in med Palestinci. Razlog tiči v dejstvu, da razmer v regiji ni omejila le na dobre in zle, torej samomorilce na eni strani ter pripadnike varnostnih sil na drugi, ampak poskuša vplesti občutja, razloge za odločitve različnih karakterjev ter reakcije, ki niso nujno smiselne.

Že v prvih serijah lahko vidimo, zakaj se določeni palestinski karakterji odločijo za dejanja, ki so povprečnemu človeku popolnoma nerazumljiva, in zakaj izraelski karakterji reagirajo na način, ki je zahodnjakom tuj in ga več ali manj obsojajo. Vrtinec napetosti je prepričanje ene strani, da druga ne bi smela obstajati, medtem ko se nasprotna trudi preživeti na vsak način, saj je to njena edina domovina. Na eni strani je družba prežeta z verskim fanatizmom in na drugi z zastrašujočo trdo roko preživetja.

Peta sezona vključi 7. oktober, en igralec je ranjen, član ekipe ubit

Med četrto in peto sezono je minilo nekaj časa, ker je prišlo do Hamasovega napada na Izrael, več dogodkov iz prejšnjih serij pa se je zdaj dejansko udejanjilo v resničnosti. Velik del filmske ekipe je bil vpoklican med rezerviste, kajti njihova naloga tokrat ni bil filmski scenarij, ampak je bil napad Hamasa še kako resničen. Izraelci so se takrat soočili z vojno, ki je niso predvideli, ekipa serije pa se je znašla v vojni vihri, ki jo je ravnokar upodabljala v seriji.

Igralec Idan Hamedi je v seriji upodabljal pripadnika Šin Beta, po 7. oktobru je bil vpoklican kot rezervist in je odšel v Gazo ne kot igralec, ampak kot borec proti izjemno brutalni teroristični organizaciji. Ob uničevanju Hamasovih predorov je eksplodirala eksplozivna naprava in ga hudo ranila. Igralec je komajda preživel v resničnosti, čeprav je vlogo ranjenca večkrat odigral v sami seriji. Po drugi strani je bil eden izmed ustvarjalcev serije Matan Meir ubit, ko je eksplodirala nastavljena bomba v predoru pod mošejo Beit Hanoun. Zato ima serija izjemno velik čustveni naboj.

Judovske zarote, ki jim vedno manj verjamejo

Tisti, ki živijo in so živeli v arabskem svetu, vedo, da so gledalci lačni še drugih stališč, mnenj in pogledov. Prebivalci arabskih držav se doma dobro zavedajo, da živijo v milnih mehurčkih, raznolikost mnenj pa je odvisna od dnevnih čustvenih vzvodov njihovih voditeljev. Cenzura je med državami sicer zelo različna, toda ta obstaja in pisci ter ustvarjalci so zelo previdni, kaj in kako napišejo v novice oziroma posnamejo v seriji.

Kritika oblasti je seveda nesprejemljiva, toda še bolj nesprejemljivo pa je naklonjeno pisanje o Izraelu in o Judih. Lahko bi rekli, da so Združeni arabski emirati ena izmed pozitivnih izjem ob sicer relativno enaki in monotoni arabski kritiki Izraela. Če odštejemo razne zarote, ki so del tudi 'resnih' medijev, kajti ni nenavadno zaslediti upodobitve Judov neposredno iz nacističnih časopisov, vključno s karikaturami. Prav tako je ideja o zarotniškem Judu, ki je sprl ves svet zato, da bi obogatel, medtem ko pije kri krščanskim dojenčkom, zelo pogosta.

Več ali manj je vse zarota Izraela, Mosada in Judov, ki so krivi za slabe ekonomske razmere arabskih držav, slabe letine, vreme in še za mnoge druge nevšečnosti. Celo prepričanje v Egiptu, da Mosad trosi po pšenici bakterije za manjšo rodnost, je večkrat omenjeno, čeprav se nihče ne vpraša, kako je prebivalstvo poskočilo za 100 milijonov v roku 75 let. Najbolj presenetljivo je namreč dejstvo, da te judovske teorije zarote niso le del ljudske folklore, ampak jih poganjajo veliki mediji, pisatelji in celo šolska čtiva. Toda v arabskem svetu so se prenajedli zarot in bi radi izvedeli še kaj več.

Fauda se povzpne med 10 najbolj gledanih serij v arabskem svetu

7. oktober je bil v arabskem svetu predstavljen na več različnih načinov ali pa ga niti niso predstavili. Tudi prebivalci arabskih držav, predvsem sosed Izraela, dobro vedo, da Izrael ne reagira kar tako. V Izraelu so teroristični napadi ali z noži ali bombami del vsakdana, rakete pa kot vremenska napoved v Sloveniji. Nič nenavadnega ni, da so določena obdobja celo z več raketnimi napadi dnevno, kjer Izrael ne reagira. Zato je država postavila serijo zaklonišč, kjer se dotični prebivalci Izraela, naj bodo to Judje, Arabci ali kristjani, lahko ob čakanju na avtobus, kupovanju solate ali pitju koktejla začasno skrijejo.

Toda 7. oktobra niso pričakovali, da jih bo trop podivjanih Hamasovih klavcev s podporo domačega prebivalstva v Gazi neoborožene streljal z avtomatskim orožjem kot za časa vstaje v Varšavskem getu in mesaril z ročnimi granatami, medtem ko so se skrivali v zaklonišču. V besedah Franceta Prešerna: ni šlo za boj, ampak za mesarsko klanje, kjer so bili prisotni eksekucije, obglavljenja, streljanja civilistov, zabadanja vseh, vključno žensk in dojenčkov ter v večini civilistov. Na koncu so jih več kot 100 ugrabili, najmlajši talec pa je imel manj kot eno leto. Toda niti ob pozivu Hamas ni želel vrniti talcev in položiti orožja. Vse drugo je zgodovina.

V Libanonu se je Fauda povzpela na prvo mesto, v Jordaniji in Združenih arabskih emiratih na šesto mesto, osmo v Katarju in Bahrajnu, deveto v Egiptu ter deseto v Omanu in Turčiji. Reakcije so še bolj zanimive, kajti gledalci so serijo sprejeli z zelo dobrimi odzivi. Niso je sprejeli kot izraelske laži, ampak kot šok, zakaj niso izvedeli resnice že prej.

Zdi se, da je več jeze usmerjene v domače države, ki so dejanske razmere med 7. oktobrom prikrile, ker bi sicer morda reagirali drugače. Domači oblastniki so dogodke med Hamasovim napadom več ali manj prikrili namenoma z usmerjanjem prsta na Izrael, s čimer lahko tako kot vedno usmerijo pozornost stran od težav doma. 'Ampak Izrael' je namreč vedno priročen izgovor za prikrivanje domačih nevšečnosti.

Netanjahujeva komunikacijska nesposobnost

Fauda je serija, ki je presegla izraelske in arabske voditelje in povezala prebivalce na eni in drugi strani. To ni prva takšna serija, druga je bila še Applova serija Tehran, ki je sicer ena najboljših vohunskih serij v regiji. Enako velja za Izraelce, ki radi spremljajo arabske serije, kar pomeni, da si ljudstvo z vseh meja le želi nekakšno zbližanje in je zmožno preseči spore vsaj na ekranu. Ne nazadnje je jeza arabskega gledalstva utemeljena, torej, da je bilo prikrajšano za resnične dogodke 7. oktobra, saj bi tako bolje razumeli odziv Izraela.

Prebivalci sosednjih držav se dobro zavedajo, da bi bil odziv domačih držav izjemno brutalen, če bi preko meje prihrumela vojska sosede in poklala velik del civilnega prebivalstva. Lahko smo prepričani, da Jordanija, Sirija ali Egipt po mestih, kjer bi potekale vojaške operacije, ne bi pošiljale SMS-sporočil o lokacijah operacij in naprošale civilistov po radiu in televiziji, naj se umaknejo na varno.

Za slabo komunikacijo je kriv Netanjahu, ki je ustvaril komunikacijsko katastrofo. Ugledu Izraela je namreč s svojimi izjavami ter predvsem izjavami dveh vladnih ekstremov, kot sta Ben Gvir in Smotrič, storil več škode kot kdorkoli drug v zgodovini Izraela. Če je Izrael zapadel v piarovsko polomijo, kjer je njegova priljubljenost padla na zgodovinsko dno, je po drugi strani Hamasu uspela piarovska zmaga. Ta je s pomočjo evropskih ekstremističnih nevladnikov in oportunih politikov terorizem uspel ponovno vzpostaviti kot modno nišo.

Niso se sicer še vrnili časi Carlosa Jackala, kajti Greta Thunberg je neke vrste kvazisalonska džihadistka, ki si sem ter tja privošči jadranje po Mediteranu, njeni prijatelji pa požgejo kakšno tovarno na Češkem. Hamas je prepoznal družbene medije in ugotovil, kako umetno inteligenco in Tik Tok uporabljati v propagandne namene, medtem ko je Izrael ob vsej vrhunski tehniki in znanju na tem področju pogorel. Zato so morali narediti serijo. Upajmo, da dočakamo še novo sezono Tehrana.

Zahodnjaki delujejo drugače

Zahodnjaki imajo na voljo vse informacije, toda odločili so se, da bodo nekatere zavestno ignorirali, ker je Hamas uspel iz svojega udejstvovanja narediti trend. Mahanje s Hamasovimi zastavami je med mladimi postalo modno, kar smo videli tudi po ulicah Ljubljane, kjer se hrepenenje po novodobnih 'španskih borcih' ponovno stopnjuje, čeprav le do Dimičeve. Priznajmo, da se današnja mladina ne bo odpravila na usposabljanje v Jemen, kot na primer Carlos Jackal in Bruno Breguet, toda ti imajo še vedno podporo levih intelektualcev.

Tako kot so nekoč Chomsky, Sartre, de Beauvoir, Moravia in Foucault podpirali palestinske teroriste, vključno z Jackalom in Breguetom, enako danes podpirajo Greto in podobne. Čeprav ne moremo pričakovati, da bi se Greta, Nika in Jenull odpravili v hutijevske vojaške kampe, lahko upamo, da bo tudi dotični Evropejec morda skozi serijo Fauda videl še drugo plat medalje. Če je že zavrnil ogled resničnih posnetkov v živo.

Ta resničnost je namreč zelo pretresljiva in bo morda vplivala na prepričanje velikega dela Evropejcev, da Hamas ni niti zabaven niti trendovski, ampak trop podivjanih morilcev. Toda zahodnjak je že imel priložnost videti in prebrati vse informacije. A je raje zamižal na obe očesi. V arabskih državah so se prebivalci odločili drugače in začenjajo sprejemati tudi drugo stran. Ali bo to imelo dolgoročni učinek, pa je še prezgodaj napovedovati.