Bralna pismenost pada tudi med najboljšimi, države se od zaslonov vračajo h knjigam

Slovenski rezultati raziskave PISA 2025 so le del širše zgodbe. Bralno razumevanje se je namreč poslabšalo v večini primerljivih držav, tudi v nekaterih najuspešnejših. V tamkajšnjih odzivih se ponavlja podobno spoznanje – otrokom primanjkuje zbranega branja, zasloni pa so namesto pripomočka pri učenju pogosto motnja. Pogled na odzive drugih držav pokaže, da se nekatere že lotevajo precej konkretnih sprememb – nekateri ukrepi so nastali že pred zadnjo objavo rezultatov. Finska je v osnovnih šolah povečala število ur, namenjenih jeziku in matematiki, Švedska je izpostavila nujnost prehoda od zaslona h knjigi, Avstrija pa želi digitalne naprave v pouk uvajati pozneje in bolj premišljeno.

Slovenski 15-letniki so v raziskavi PISA 2025 na vseh treh osrednjih področjih dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi. Največji je bil padec pri branju, kjer so zbrali 445 točk, 24 manj kot tri leta prej. Minister za izobraževanje Borut Rončević je zato napovedal celovito reformo šolstva – vključno s prehodom na osemletko, večjim poudarkom na temeljnem znanju in krepitvijo avtoritete učiteljev. Reforma naj bi znanje znova postavila v središče pouka. Kot smo že pisali, je del šolnikov in predstavnikov staršev ob tem zahtevalo predvsem analizo dosedanjega sistema, preden bi ga znova spreminjali. V vseh letih namreč še ni bila opravljena celovita evalvacija devetletne šole.

Če rezultati padajo skoraj vsem, lahko država ohrani dobro uvrstitev, čeprav učenci npr. berejo slabše kot njihovi predhodniki. 

Vendar pa so slovenski rezultati raziskave PISA 2025 le del precej širše zgodbe. Bralno razumevanje se je namreč poslabšalo v večini primerljivih držav, tudi v nekaterih najuspešnejših. Treba je opozoriti na to, da ob primerjanju držav lestvica lahko nekoliko zavede. Če rezultati padajo skoraj vsem, lahko država ohrani dobro uvrstitev, čeprav učenci npr. berejo slabše kot njihovi predhodniki. Prav to se dogaja v delu evropskega vrha. Estonija ostaja med najuspešnejšimi, Finska nad povprečjem OECD, vendar obe poročata o padcu bralne pismenosti. Estonija je denimo pri branju zasedla drugo mesto v Evropi, vendar je izgubila 12 točk. Finska je ostala nad povprečjem OECD, a je njen rezultat padel za 16 točk. Tudi Singapur, ki je bil pri branju najboljši na svetu, poskuša prebivalce odvrniti od kratkih spletnih vsebin in jih znova navaditi na daljše, zbrano branje.

Po ugotovitvah OECD se je med letoma 2018 in 2025 bralna pismenost statistično značilno poslabšala v 56 od 74 primerljivih izobraževalnih sistemov. Povečal se je tudi delež napačnih odgovorov, oddanih tako hitro, da učenec naloge najverjetneje sploh ni dobro prebral. Takšnih odgovorov je bilo približno devet odstotkov, za več kot štiri odstotne točke več kot leta 2018. Težave očitno nastanejo že pri tem, da se učenec pri besedilu ustavi in ga pozorno prebere. 

Med letoma 2018 in 2025 se je bralna pismenost statistično značilno poslabšala v 56 od 74 primerljivih izobraževalnih sistemov. 

Finska dodaja ure osnovnih veščin

Finska je bila dolga leta zgled šolskega sistema, po katerem so se želele ravnati druge države. Učenci so tudi tokrat presegli povprečje OECD: pri branju so dosegli 474 točk, pri naravoslovju 504 in pri matematiki 469. Toda podrobnejši pregled je precej manj spodbuden. Bralni rezultat se je v treh letih znižal za 16 točk, povečeval se je delež učencev s slabšim znanjem, najboljših pa je manj. Na finskem ministrstvu za izobraževanje so ob rezultatih priznali, da njihovega položaja ni več mogoče presojati zgolj po tem, ali so še vedno nad povprečjem. Minister Anders Adlercreutz je dejal, da morajo nadaljevanje padanja znanja vzeti resno, učinki že sprejetih ukrepov pa bodo vidni šele čez čas.

Finska je namreč začela ukrepati že pred objavo zadnjih rezultatov. Avgusta 2025 so v osnovnih šolah povečali število ur, namenjenih jeziku in matematiki. Dodatni pouk so usmerili predvsem v prva leta šolanja, ko otroci šele gradijo osnove, brez katerih pozneje težko sledijo drugim predmetom. Istočasno so omejili tudi uporabo telefonov med poukom. Učenci jih lahko uporabljajo, kadar so del učne dejavnosti in to dovoli učitelj, ter zaradi zdravstvenih razlogov. Ukrepa sta izhajala iz istega problema – učencem je treba nameniti več časa za osvajanje osnov in jim omogočiti, da se lahko pri pouku zberejo.

Švedska gre od zaslona nazaj h knjigi

Tudi švedski učenci so se še vedno odrezali približno tako dobro kot povprečni učenci držav OECD ali nekoliko bolje. Pri branju so dosegli 466 točk, pri matematiki 464 in pri naravoslovju 485. Toda pri branju in matematiki so bili njihovi rezultati najnižji, odkar sodelujejo v raziskavi PISA. Še bolj kot povprečje se je poslabšala razporeditev učencev. Osnovne ravni bralne pismenosti ni doseglo 31 odstotkov švedskih 15-letnikov, tri leta prej je to veljalo za 24 odstotkov. Pri matematiki se je njihov delež povečal s 27 na 34 odstotkov. Padec je zajel tudi učence iz ugodnejšega socialnega okolja. 

Vlada je na Švedskem že pred objavo rezultatov obrnila smer šolske digitalizacije, novi podatki pa so ji dali dodaten argument za nadaljevanje v novo smer. Ministrica za izobraževanje Simona Mohamsson je odziv strnila v zahtevo po več knjigah in manj zaslonih v učilnicah, ministrica za srednje in visoko šolstvo ter raziskave Lotta Edholm pa je poudarila, da rezultati potrjujejo nujnost prehoda od zaslona h knjigi. Za nakup tiskanih učbenikov so zagotovili sredstva, ki po oceni vlade ustrezajo približno 12 milijonom knjig, poleg tega so tudi omejili uporabo mobilnih telefonov. 

V prihajajočem učnem načrtu bodo več časa namenili branju, pisanju in računanju, pouk v prvih razredih pa naj bi potekal pretežno analogno. Hkrati uvajajo zgodnejšo pomoč otrokom, ki imajo težave z branjem ali računanjem, ter krepijo poučevanje opismenjevanja pri izobraževanju učiteljev.

V prihajajočem učnem načrtu bodo več časa namenili branju, pisanju in računanju, pouk v prvih razredih pa naj bi potekal pretežno analogno. 

Pri branju na vrhu, vendar izgubili 12 točk

Estonski dosežki so bili na prvi pogled odlični. Učenci so pri naravoslovju zbrali 527 točk, pri matematiki 508 in pri branju 499. V Evropi so bili prvi pri naravoslovju in matematiki, pri branju pa jih je prehitela le Irska. Toda tudi za estonsko visoko uvrstitvijo se je skrival padec. Pri branju so v primerjavi z letom 2022 izgubili 12 točk, pri matematiki dve, le naravoslovni rezultat je ostal približno enak. Ob objavi rezultatov estonska vlada konkretnega novega ukrepa za izboljšanje bralne pismenosti še ni predstavila. Ministrica za izobraževanje Kristina Kallas je napovedala podrobnejšo analizo bralnih sposobnosti in zbranosti učencev ter podpore, ki jo dobivajo v šolah. Estonski učitelji materinščine medtem opozarjajo, da učenci pri pouku prepogosto zgolj iščejo podatke v besedilu, premalo pa sklepajo, povezujejo informacije in jih vrednotijo, zato pozivajo k več problemskim nalogam pri pouku.

Estonija se ob tem ni odločila za preprost umik tehnologije iz šol. Od septembra 2025 mora vsaka šola določiti pravila uporabe osebnih pametnih naprav, njihov cilj pa ni splošna prepoved, temveč omejevanje motenj in smiselna uporaba tehnologije. Hkrati država s programom AI Leap umetno inteligenco sistematično uvaja v srednje šole, učitelje usposablja za njeno uporabo in spremlja njen vpliv na učenje. Pri računalniškem reševanju problemov so estonski učenci dosegli 541 točk in bili prvi v Evropi.

Znajo uporabljati digitalna orodja, slabše razumejo prebrano

V Avstriji so učenci pri računalniškem reševanju problemov dosegli 509 točk in presegli povprečje OECD. Pri branju so dosegli 467 točk, kar je bilo 13 manj kot leta 2022 in 18 manj kot pred desetimi leti. Posebej močno so nazadovali najboljši bralci. Rezultat najuspešnejših petih odstotkov učencev se je v primerjavi z letom 2022 znižal za 20 točk. Slabšanja zato ni bilo mogoče razložiti le s povečevanjem skupine otrok, ki težko dosežejo osnovno raven. Težave so zajele tudi tiste, od katerih bi pričakovali najboljše razumevanje zahtevnih besedil. Avstrijski rezultati so pri tem precej zgovorni – učenci so znali uporabljati digitalna orodja in z njimi reševati probleme, hkrati pa so slabše razumeli prebrano.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr je ob objavi ocenil, da bi morala digitalizacija v prihodnje potekati »pozneje in bolje«. Opozoril je na povezavo med zgodnjo oziroma intenzivno uporabo zaslonov in slabšimi učnimi dosežki. Napovedal je, da učenci brezplačnih oziroma subvencioniranih digitalnih naprav ne bodo več dobivali že v petem letu šolanja, temveč šele proti koncu šestega. 

Avstrija: učenci so znali uporabljati digitalna orodja in z njimi reševati probleme, hkrati pa so slabše razumeli prebrano.

Francija želi zaslone ugasniti tudi po pouku

Francoski rezultati so ostali blizu povprečja OECD, vendar so se pri branju v treh letih znižali za 18 točk, pri matematiki pa za 16. Več kot tretjina učencev je imela težave pri branju ali matematiki, delež najboljših pa se je zmanjšal. V Franciji so si zato postavili merljiv cilj, do raziskave leta 2029 želijo napredovati za 20 točk in preseči povprečje OECD, do leta 2033 pa se nameravajo uvrstiti v zgornjo tretjino sodelujočih držav. Po jesenskih počitnicah naj bi vsaka družina dobila enostranski dokument, v katerem bo razumljivo zapisano, kaj mora otrok ob koncu tekočega šolskega leta znati. Pri branju so navedli preprost primer: otrok mora sam prebrati kratko besedilo in nato s svojimi besedami razložiti, kaj se je v njem zgodilo.

Pozornost učencev pa želijo zaščititi tudi po koncu pouka. Do konca šolskega leta 2026/27 naj bi med 20. in 7. uro ter ob koncih tedna prenehali posodabljati šolska digitalna okolja. Tako naj otrokom ne bi bilo treba ves večer spremljati obvestil, nalog in drugih sporočil, povezanih s šolo. Pred vsakimi počitnicami naj bi dobili tudi sezname knjig.

V Singapurju spodbujajo že 15 minut zbranega branja

Singapur je pokazal, da zaskrbljenost zaradi bralnih navad ni omejena na države, ki so se v raziskavi odrezale slabo. Učenci so bili tam pri branju najboljši na svetu, država pa je dva dni pred objavo rezultatov začela večletno pobudo ReadSG, namenjeno ponovnemu utrjevanju navade rednega branja. Prebivalce so spodbudili, naj berejo najmanj 15 minut na dan. Bralne seanse beležijo prek državne platforme in zanje dobivajo virtualne kovance, ki jih lahko zamenjajo za simbolične nagrade. Za en singapurski dolar morajo brati 50 dni.

Izvršna direktorica singapurskega Nacionalnega sveta za knjižnice Melissa Tam je ob začetku pobude opozorila, da se ljudje od daljšega in osredotočenega branja vse bolj selijo h kratkim vsebinam, ki jih samo preletijo. Petnajst minut se morda ne zdi veliko, vendar je namen pobude prav v ponavljanju – branje naj znova postane vsakodnevna navada, podobno kot gibanje.

Avstralija: nadpovprečni rezultati, a preveč motenj pri pouku

Avstralski učenci so bili pri branju, matematiki in naravoslovju še vedno nad povprečjem OECD. Pri branju in naravoslovju so zasedli 11., pri matematiki pa 17. mesto. Toda razmeroma dobra mednarodna uvrstitev je spremljala dolgoročno slabšanje bralnih in matematičnih dosežkov ter velike razlike med učenci. Posebej slabe so bile razmere v učilnicah. O pogostem hrupu in neredu je poročalo 41 odstotkov avstralskih učencev, mednarodno povprečje pa je znašalo 31 odstotkov. Da njihove sošolce pri pouku motijo digitalne naprave, jih je navedlo 39 odstotkov, v povprečju OECD pa 28 odstotkov. Avstralija je sicer med državami, ki so v šolah omejile mobilne telefone, vendar so motnje očitno povzročali tudi prenosniki, tablice in druge naprave. 

Minister za izobraževanje Jason Clare je napovedal, da bodo na srečanju ministrov odprli vprašanje »digitalnega razstrupljanja« šol. Poudaril je, da učenci potrebujejo digitalna znanja in se morajo naučiti tudi pravilne uporabe umetne inteligence, količino časa pred zasloni pri pouku pa bo treba zmanjšati. Letos so v vseh javnih šolah tudi prvič uvedli preverjanje začetnega branja v prvem razredu, s katerim naj bi dovolj zgodaj odkrili otroke, ki ne obvladajo povezovanja glasov in črk. V javnih šolah Novega Južnega Walesa in Južne Avstralije so začeli izvajati tudi preverjanje matematičnih osnov, druge zvezne države pa so ga preizkušale. Država bo javnim šolam v prihodnjem desetletju namenila dodatnih 20 milijard avstralskih dolarjev – predvsem za zgodnje odkrivanje težav in dodatno pomoč v manjših skupinah.

Ne le razumevanje, pomemben je tudi odnos do branja

Slabšanje bralne pismenosti torej ni le slovenska težava. Z njim se spoprijemajo številne države, ki skušajo trend obrniti z različnimi ukrepi – od omejevanja uporabe zaslonov in vračanja tiskanih učbenikov do večjega poudarka na branju, razumevanju besedil in poglobljenem delu z njimi.

Kako pa na branje gledamo pri nas? Podatki kažejo, da težava ni le v tem, kako dobro slovenski otroci razumejo prebrano, temveč tudi v njihovem odnosu do branja. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da je le 28 odstotkov slovenskih četrtošolcev odgovorilo, da zelo radi berejo, mednarodno povprečje pa je bilo 42 odstotkov. Skoraj četrtina slovenskih otrok je povedala, da branja ne mara.

Predlog: da bi vsak dan deset minut branja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah.