Turistični evro razdelil kmete in turistične ponudnike

Dodaten evro za vsako prenočitev bi po oceni, predstavljeni na posvetu, prinesel približno 19 milijonov evrov za pomoč hribovskim in gorskim kmetijam. Turistično gospodarstvo novi dajatvi nasprotuje. Med predlogi za večji zaslužek kmetov so tudi boljši odkup domače hrane, povezovanje prek zadrug in plačilo za vzdrževanje krajine.

»Bom raje plačal krompir en evro dražje, pa sva oba zadovoljna in točno vem, kam je ta evro šel,« je kuharski mojster Uroš Štefelin po poročanju dejal na posvetu o turističnem evru.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek turistični evro podpira. Opozarja, da turizem trži tudi urejeno podeželje, ki ga kmetje vsak dan vzdržujejo s košnjo, pašo in obdelovanjem zemljišč. Njihovo delo preprečuje zaraščanje, vendar se ta korist ne pozna nujno pri prihodkih kmetije.

Na posvetu, ki ga je pripravil varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik, dogovora o novi dajatvi niso dosegli. Turistični evro je po poročanju zapisan v koalicijski pogodbi, način pobiranja in delitve denarja pa še ni določen.

Kdo bi dobil denar

Predlog je namenjen predvsem kmetijam na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer strmina, nadmorska višina in druge naravne razmere povečujejo stroške pridelave.

Pri modelu enega evra na prenočitev bi zbrali približno 19 milijonov evrov. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc je opozorila, da bi ob delitvi med 42.000 kmetijskih gospodarstev posamezno prejelo približno 452 evrov.

Peter Demšar iz Združenja hribovskih in gorskih kmetov je opozoril, da vseh kmetij ni mogoče usmeriti v turizem. Tudi tiste, ki ne oddajajo sob in nimajo dodatne turistične ponudbe, ohranjajo obdelano krajino. »Niso vsi kmetje sposobni ali pripravljeni razvijati turistično dejavnost,« je dejal.

Turizem zavrača novo dajatev

»Absolutno smo proti turističnemu evru kot novi dajatvi,« je stališče Turistično-gostinske zbornice Slovenije predstavil Fedja Pobegajlo. Pred uvedbo dodatnega plačila bi po njegovem morali preveriti uporabo že obstoječe turistične takse.

Do nove obremenitve je bila kritična tudi profesorica turizma Maja Uran Maravić. Opozorila je na cenovno občutljive goste in na obstoječe vire financiranja turizma, od turistične in promocijske takse do koncesij od iger na srečo.

Klemen Langus iz Turizma Bohinj je podprl tesnejše sodelovanje s kmeti, vendar opozoril na omejitve: »Turizem ne more postati univerzalni vir financiranja za vse potrebe v prostoru.«

Predstavniki turizma so zagovarjali predvsem večjo uporabo domačih živil v hotelih in gostilnah. Pobegajlo je predlagal certificiranje ponudnikov, ki dokazljivo kupujejo lokalno hrano, Zagorc pa poslovna srečanja med pridelovalci in turističnimi podjetji.

Hotel potrebuje redno dobavo

Mitja Vodnjov iz KGZ Škofja Loka vidi rešitev v dejavnejši vlogi zadrug. »Posamezni hotel se ne more pogajati z 200 kmeti. Nekdo mora profesionalno organizirati dobavne verige,« je poudaril. Podgoršek je ob podpori turističnemu evru prav tako poudaril pomen prodaje po ustreznih cenah.

Brez dogovora o plačilu

Med predlogi so bili tudi ciljne spodbude za hribovske kmetije in plačila za preprečevanje zaraščanja. Andrej Rebernišek iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je pozval k pregledu praks iz Avstrije in Južne Tirolske ter regionalno prilagojenim rešitvam.

Udeleženci so predlagali strokovno skupino, ki bi s pristojnima ministrstvoma preverila učinke nove dajatve in druge možnosti financiranja. Način pobiranja turističnega evra in merila za razdelitev denarja še niso določeni.