Dobrepolje: ob predstavitvi identifikacije DNK tudi čustvene izpovedi svojcev žrtev komunističnega nasilja

Polna dvorana župnišča v Dobrepolju je v dneh pred 17. novembrom pokazala, kako zelo si svojci želijo povrniti ime in dostojanstvo svojim prednikom, tistim, ki so bili v in po drugi svetovni vojni pomorjeni, nato pa izbrisani iz zgodovine. Ob strokovni razlagah strokovnjakov, ki bodo s pomočjo identifikacije DNK skušali v množici posmrtnih ostankov poiskati tiste, ki pripadajo sorodnikom domačinov, je bilo slišati tudi čustvene izpovedi o očetih, stricih in bratih, ki so pred več kot 80 leti za vedno izginili v gozdovih ali na moriščih, za njimi pa ni ostal niti mrliški list niti grob, kjer bi lahko prižgali svečo.

Predstavniki Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Nacionalnega forenzičnega laboratorija in kriminalistične policije so krajankam in krajanom predavali o postopku, ki pomeni prelomni civilizacijski korak: masovnem odvzemu brisov ustne sluznice svojcem žrtev za namen identifikacije DNK. Ta bo v prvi fazi potekal 17. in 19. novembra na policijskih upravah in postajah po državi.

Po 36 letih do sistemske pravne podlage

Dr. Katja Drobnič iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija je zbrane popeljala skozi mukotrpno zgodovino forenzičnih preiskav prikritih grobišč v Sloveniji, ki so se desetletja soočale s pomanjkanjem sredstev, posluha in ustrezne zakonodaje. Spomnila je na prve korake med letoma 2001 in 2006, ko so posamezniki ali občine na lastno pobudo zaznavali ter obravnavali lokacije grobišč.

Eden prvih pretresljivih primerov identifikacije sega v leto 2001, ko je sin po desetletjih iskanja javil lokacijo na Jelovici, kjer je bil leta 1943 umorjen njegov oče, premožen kmet. Najdba je bila skromna – zobje s spodnjo čeljustjo, slovenski laboratoriji pa takrat še niso imeli ustreznih kapacitet za tako zahtevne analize.

Ob obotavljanju domače politike je roko pomoči ponudila španska vlada. Španski strokovnjaki so pokrili vse stroške preiskave na podlagi svoje doktrine, da morajo biti analize genocidov in medetničnih zločinov plačane ne glede na to, kje na svetu so se zgodili. Na podlagi prošnje ministrstva za notranje zadeve in neposrednega sodelovanja s forenziki v Madridu je bila identifikacija potrjena, posmrtni ostanki pa so bili vrnjeni družini.

Preboj v Škofji Loki

Podobno se je samoiniciativno leta 2005 izkopavanj lotila Občina Škofja Loka, ki ni želela čakati neodzivne države, pač pa so v raziskave vključili strokovnjake iz Bosne in Hercegovine, ki so imeli neprecenljive izkušnje z identifikacijami žrtev iz Srebrenice. Iz štirih grobišč v Lovrenški grapi so izkopali 66 posmrtnih ostankov in vzeli brise 133 svojcem.

Vendar pa je celoten proces trčil ob pravno praznino: občine in posamezne ustanove niso imele nikakršne zakonske podlage za vzpostavitev ter hranjenje podatkovnih zbirk profilov DNK svojcev. Danes je drugače. Junija letos sprejeta novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je končno vzpostavila jasno pravno podlago, ki državi omogoča sistematično zbiranje, primerjavo in varno hrambo genetskih podatkov ter ponovno preverjanje vzorcev z najsodobnejšimi metodami.

Skrivnost oreha

Katja Drobnič je zbranim na poljuden način razložila zapleten laboratorijski postopek izolacije DNK iz skeletnih ostankov, ki so v zemlji ležali več kot osem desetletij. »Vsak od nas nosi zapis DNK, ki nam po eni strani določa videz – barvo oči, las, nagnjenost k boleznim –, po drugi strani pa gre za material, ki se prenaša iz roda v rod in nosi spomin na naš rod. DNK se v kosteh in zobeh ohrani vrsto let. Naša zadnja analiza iz leta 2018 je bila skoraj 90-odstotno uspešna, čeprav je uspeh močno odvisen od sestave zemlje,« je pojasnila.

Za lažjo predstavo je celice primerjala z orehi. Celica je kot oreh, kost pa vsebuje na tisoče takšnih orehov. V samem središču se nahaja jedrce – naša DNK. Da bi prišli do jedrca, morajo forenziki uporabiti posebne kemične raztopine, ki raztopijo celično okolico in omogočijo, da DNK »izplava«. Kost je treba pred tem temeljito očistiti, odrezati in zmleti.

Izolacija DNK iz kosti je časovno najzahtevnejši del postopka. Ker so količine pridobljene DNK iz starih kosti izjemno majhne, uporabijo metodo PCR, ki deluje kot fotokopirni stroj – mikrodel DNK pomnoži do milijonkrat, kar omogoči natančno analizo.

Genetske linije in statistična gotovost

Forenzične preiskave bodo uporabljale tri ključne genetske metode, odvisno od razpoložljivih sorodnikov.

Avtosomalna DNK pokaže širšo družinsko sliko. Polovico zapisa podedujemo po materi, polovico po očetu. Ker pa se genetski material pri bratih in sestrah kombinira različno, si ti med seboj delijo od 38 do 61 odstotkov DNK. Z analizo 21 do 27 genetskih lokusov lahko ob redkih značilnostih identiteto potrdijo z izjemno visoko stopnjo zanesljivosti.

Mitohondrijska DNK pokaže materino linijo. Prenaša se namreč neposredno iz roda v rod po ženski liniji. Njena prednost je v tem, da je v celici prisotna v več tisoč kopijah, kar olajša analizo zelo poškodovanih kosti. Slabost pa je, da imajo vsi potomci po materini liniji identičen zapis, zato posameznega brata ali sestre ni mogoče ločiti brez dodatnih informacij.

Y-STR analiza pa pokaže očetovsko linijo. Nahaja se le na Y-kromosomu in se prenaša izključno z očeta na sinove. Omogoča natančno sledenje moški rodovni liniji, torej od dedka do vnuka.

Navzoči strokovnjaki so posebej poudarili, da bodo najboljše rezultate dali kombinirani vzorci po obeh linijah, zato je toliko pomembnejše, da se odvzema brisa udeleži kar največ svojcev. Hkrati pa so opozorili na znanstveno poštenost; kadar so vzorci preveč poškodovani ali sorodstvo preveč oddaljeno, bodo analitiki jasno povedali, kdaj zanesljiva potrditev identitete ni bila mogoča.

Strogo varovani osebni podatki

Višji kriminalistični inšpektor mag. Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte pri GPU upravi kriminalistične policije, je zbranemu občinstvu predstavil operativne podrobnosti ter vprašanja varnosti podatkov.

Slovenska policija je že doslej vodila te zbirke, z novelo zakona pa postopek dobiva povsem ločeno, pregledno in strogo varovano podlago. Odvzeti brisi sluznice in pridobljeni genetski profili bodo shranjeni v posebni bazi, imenovani Svojci.

Podatki v bazi bodo šifrirani. Vsak vzorec bo označen s številčno kodo in ne bo povezan z imenom in priimkom svojca vse do trenutka, ko se bo genetski profil ujemal s posmrtnimi ostanki. Dostop do podatkov je strogo omejen in računalniško sledljiv, je zagotovil Miklič. Sistem namreč zabeleži vsak vpogled ali spremembo v bazi.

Izjemno zanimanje

Prva faza zbiranja vzorcev bo potekala 17. in 19. novembra na devetih policijskih upravah in postajah. Za nepokretne osebe v domovih za starejše ali na domovih kriminalisti že organizirajo obiske na terenu. Če se bo iz posameznih odročnih krajev ali večjih mest javilo večje število svojcev, bodo ekipe odvzeme brisov organizirale tudi na lokalnih točkah.

Že doslej pa so po besedah Mikliča zaznali izjemno zanimanje. Policija je že prejela že več kot 100 klicev in elektronskih sporočil, pri čemer se javljajo tudi potomci žrtev iz Kanade, Argentine, ZDA, Avstrije, Hrvaške in Nemčije.

Miklič je ob tem spomnil na uspeh slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko je vseh 27 ministrov soglasno sprejelo sklepe o pogrešanih osebah. Posebej je izpostavil sedmo točko, pri kateri Slovenija ni dovolila odstopanj: pravica do identitete in dostojanstva je temeljna humanitarna dolžnost in nihče ne bi smel ostati pokopan brez imena.

Temeljni pogoj

Temeljni pogoj, brez katerega je celoten postopek obsojen na neuspeh je natančna opredelitev sorodstvenega razmerja med darovalcem brisa in pogrešano žrtvijo, je na predstavitvi poudaril Peter Sušnik iz Nove slovenske zaveze.

»Če boste na policijsko postajo prišli hkrati brat, sestra, nečak in hči ter oddali izjavo za istega strica, boste morali za vsak vzorec posebej natančno zapisati vašo specifično linijo,« je opozoril Sušnik. Kriminalisti in forenziki namreč o pogrešanih osebah iz zgodovinskih arhivov in seznamov vedo skoraj vse, o sorodnikih pa iz osebne izkaznice razberejo le osebne podatke – ne pa tudi tega, ali so v sorodstvenem pogledu v ravni liniji (otroci, vnuki) ali v stranski liniji (nečaki, bratje, sestre).

Ker računalniški programi v bazi primerjajo tisoče genetskih kombinacij, bi napačno opredeljeno sorodstvo pomenilo, da se podatki ne bi pravilno ujemali. Zato svojcem svetujejo, naj se doma temeljito posvetujejo, natančno preučijo družinsko drevo in že vnaprej zapišejo sorodstveno vez.

Pokop v družinskem krogu ali na Žalah

Ko bodo brisi ustne sluznice odvzeti in se bodo vzporedno začele masovne analize DNK približno 6.000 shranjenih stegnenic iz preteklih izkopavanj, se bo začel tehnološki del projekta. Akreditirani laboratoriji bodo vzorce po napovedih obdelali v prihodnjih dveh do treh letih, v nadaljnji fazi pa si bodo pri opredeljevanju identitete pomagali tudi z zmogljivimi računalniki.

Znanost ima vendarle svoje meje, so opomnili sodelujoči na predstavitvi. V primerih močno poškodovane DNK ali zelo oddaljenih sorodstvenih vezi popolne gotovosti morda ne bo mogoče doseči, zato bodo rezultati vselej podprti s strokovno oceno verjetnosti. Svojci se bodo po uspešni identifikaciji lahko odločili, ali bodo posmrtne ostanke pokopali v družinskem grobu ali pa jih v skupnemu počivališču na ljubljanskih Žalah.

Civilizacijska dolžnost

Predstavitev v polni dobrepoljski dvorani je bila veliko več kot le tehnični posvet o odvzemu bioloških vzorcev. Bila je vsebinski in čustveno močan trenutek soočanja s preteklostjo, ki slovensko družbo bremeni že več kot osemdeset let. Z vzpostavitvijo trdne pravne podlage, finančno in organizacijsko podporo države, sodelovanjem policije ter predanostjo strokovnjakov se je v Sloveniji končno odprlo poglavje, ki ga mnogi niso več upali pričakovati.

Dr. Mitja Ferenc je ob tem za Domovino pohvalil odločitev aktualne vlade, da uredi civilizacijsko in pietetno vprašanje, da pomorjeni dobijo ime, priimek in dostojen grob. »S tem bo izpolnjena dolžnost, ki jo prejšnje generacije niso hotele, niso znale ali pa niso mogle urediti,« je pojasnil.

Še najslabše trenutno sicer kaže s pokopom na ljubljanskih Žalah, a dr. Ferenc verjame, da se bodo tudi tu stvari premaknile naprej.