Masa plač v javnem sektorju se približuje 10 milijardam

Stroški dela v javnem sektorju hitro naraščajo, finančni učinki plačne reforme pa še niso v celoti uveljavljeni. Vladna projekcija kaže, da bi masa bruto plač v javnem sektorju do leta 2028 lahko dosegla skoraj 10 milijard evrov. Fiskalni svet medtem opozarja, da so bili stroški dela pri pripravi letošnjega proračuna podcenjeni. Nova vlada bo morala zato pri prihodnjih proračunih upoštevati že sprejete obveznosti in hkrati zagotoviti sredstva za druge državne naloge.

Vladna projekcija kaže, da bi masa bruto plač v javnem sektorju do leta 2028 lahko dosegla skoraj 10 milijard evrov.

Plačna reforma javnega sektorja, ki je začela veljati 1. januarja 2025, je bila zastavljena kot večletna prenova plačnega sistema. Po uradnih podatkih naj bi se plače javnih uslužbencev v povprečju povečale za približno 23 odstotkov oziroma 415 evrov bruto, vendar postopno, v obdobju do leta 2028.

Prav postopnost pa pomeni, da finančni učinek reforme še ni v celoti viden v današnjih izdatkih. Do januarja 2028 so predvideni še nadaljnji obroki, kar bo vplivalo tudi na prihodnje državne proračune.

Ob tem se odpira vprašanje, ali so bile prvotne ocene stroškov dovolj konservativne in kako bo država ob rasti mase plač zagotavljala tudi financiranje pokojnin, socialnih transferjev, zdravstva, investicij in drugih zakonskih obveznosti.

Po uradnih podatkih naj bi se plače javnih uslužbencev v povprečju povečale za približno 23 odstotkov oziroma 415 evrov bruto, vendar postopno, v obdobju do leta 2028.

Masa plač se približuje desetim milijardam

Po projekciji, ki jo je izpostavil premier Janez Janša, naj bi masa bruto plač v javnem sektorju leta 2025 znašala 7,721 milijarde evrov. Za leto 2026 je predvidenih 8,60 milijarde evrov, za leto 2027 9,37 milijarde, za leto 2028 pa že 9,97 milijarde evrov.

Če bi se projekcija uresničila, bi bila masa bruto plač leta 2028 približno 2,25 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov višja kot leta 2025.

Graf: Masa bruto plač v javnem sektorju – projekcija do leta 2028

Trend je jasen: izdatek za bruto plače se po tej projekciji vsako leto povečuje, največji finančni učinek pa bo viden prav v obdobju, ko bo plačna reforma v celoti izvedena. Pri tem je treba poudariti, da gre za projekcijo, ne za že realiziran izdatek. Na končno maso plač vplivajo tudi število zaposlenih, napredovanja, uskladitve plačne lestvice in drugi elementi.

Na končno maso plač vplivajo tudi število zaposlenih, napredovanja, uskladitve plačne lestvice in drugi elementi.

Fiskalni svet opozarja na razkorak med načrtom in realizacijo

Še pomembnejši od dolgoročne projekcije je podatek o letošnjem izvrševanju proračuna.

Fiskalni svet je v septembrski mesečni informaciji opozoril, da so stroški dela eden glavnih razlogov za visoko rast državnih izdatkov. V prvih osmih mesecih leta je državni proračun izkazoval 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, rast odhodkov pa je ostala visoka in široko osnovana. Fiskalni svet posebej izpostavlja višje stroške dela in ocenjuje, da bodo ti v celotnem letu verjetno precej višji od tistih, ki jih je predvideval lani sprejeti proračun.

V prvih osmih mesecih leta je državni proračun izkazoval 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, rast odhodkov pa je ostala visoka in široko osnovana.

Po podatkih iz izhodiščne analize so stroški dela državnega proračuna v prvem polletju 2026 dosegli 2,66 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Veljavni proračun pa je za celotno leto predvideval 3,1-odstotno rast.

Graf: Realizacija rasti stroškov dela proti načrtu

Primerjava kaže velik razkorak med načrtovanjem in dosedanjim gibanjem stroškov. Pri tem pa je treba opozoriti, da primerjava 11-odstotne polletne rasti z 3,1-odstotno celoletno načrtovano rastjo sama po sebi še ne pomeni, da bo končna letna rast znašala 11 odstotkov. Gre za primerjavo realizacije v prvem delu leta z letnim proračunskim načrtom.

Fiskalni svet pa ne opozarja zgolj na plačno reformo. Med dejavniki rasti izdatkov so tudi drugi elementi, zato celotnega povečanja državne porabe ni mogoče pripisati samo plačam.

Leta 2025 so stroški dela močno poskočili

Fiskalni svet je že v svoji oceni letnega poročila opozoril, da se je rast sredstev za zaposlene v sektorju država leta 2025 močno povečala. Po njihovi oceni je bila rast sredstev za zaposlene skoraj 15-odstotna. K temu sta pomembno prispevala začetek izvajanja spremembe plačnega sistema in uvedba zimskega regresa, ob tem pa tudi razmeroma visoka rast zaposlenosti v sektorju država.

Zato je pri ocenjevanju finančnega učinka plačne reforme treba uporabljati primerljive podatke in enako metodologijo.

Tretji obrok reforme se je pokazal tudi pri junijskih plačah

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju junija 2026 za 4,8 odstotka višja kot maja, medtem ko se je v zasebnem sektorju povečala za 1,3 odstotka. SURS izrazitejše zvišanje v javnem sektorju povezuje tudi z izplačilom tretjega dela dogovorjenega dviga plač javnim uslužbencem v okviru prenovljenega plačnega sistema.

SURS izrazitejše zvišanje v javnem sektorju povezuje tudi z izplačilom tretjega dela dogovorjenega dviga plač javnim uslužbencem v okviru prenovljenega plačnega sistema.

Na ravni prvega polletja je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju za 6,9 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. V sektorju država je bila rast 7,4-odstotna.

Pomembna je tudi primerjava z zasebnim sektorjem: tam je bila v prvem polletju medletna rast povprečne bruto plače 7,2-odstotna. Zato ni mogoče trditi, da so bile plače v javnem sektorju v celotnem prvem polletju hitreje rastoče od zasebnega sektorja. Junijski skok pa je bil v javnem sektorju izrazitejši in je bil povezan tudi z izplačilom tretjega reformnega obroka.

Da so bile plače v javnem sektorju v celotnem prvem polletju hitreje rastoče od zasebnega sektorja, ni mogoče trditi brez primerjave z zasebnim sektorjem.

Do konca reforme še trije pomembni datumi

Plačna reforma se izvaja v šestih delih. Prehod na novo plačno lestvico je predviden od januarja 2025 do januarja 2028.

Do zdaj so bili izvedeni trije obroki, sledijo pa še:

• december 2026,
• julij 2027,
• januar 2028.

To pomeni, da današnja masa plač še ne predstavlja končnega finančnega učinka celotne reforme. Vlada je ob sprejemanju reforme ocenila, da bo za njeno izvedbo v naslednjih letih namenjenih približno 1,4 milijarde evrov dodatnih sredstev, prehod pa naj bi zaradi javnofinančne vzdržnosti potekal postopno.

Ministrstvo za javno upravo na uradni predstavitvi reforme navaja povprečno povečanje za približno 23 odstotkov oziroma 415 evrov bruto. Hkrati novi sistem prinaša tudi 67 plačnih razredov in drugačen način usklajevanja plačne lestvice.

Kdo bo plačal račun?

Prav tukaj se začne javnofinančna dilema, ki jo bo morala reševati sedanja vlada. Plačna reforma je bila sprejeta v času prejšnje vlade, njeni finančni učinki pa se bodo razporejeno pokazali tudi v prihodnjih letih. Za sedanjo vlado to pomeni, da mora pri pripravi proračunov upoštevati že sprejete zakonske in pogodbene obveznosti.

Hkrati mora država zagotoviti sredstva za vse druge velike sisteme: pokojnine, zdravstvo, socialne transferje, šolstvo, obrambo, investicije in evropske projekte.

Ključno javnofinančno vprašanje je, ali lahko država takšno rast stroškov dolgoročno financira ob predvideni rasti prihodkov in gospodarske aktivnosti.

Janša opozarja na spremembe v javnem sektorju

Premier Janez Janša je ob predstavitvi podatkov o stroških plač opozoril tudi na strukturo zaposlenosti. Po njegovih besedah bi se moral del zaposlenih iz javnega sektorja skozi daljše obdobje postopoma preliti v gospodarstvo. Pri tem je poudaril, da ne govori o množičnem odpuščanju, ampak o postopnem prestrukturiranju.

Takšen pristop bi lahko pomenil predvsem drugačno nadomeščanje zaposlenih, naravni odhod in postopno zmanjševanje nekaterih kadrovskih potreb, ne pa nujno zmanjševanja javnih storitev.

Vendar je treba pri tem upoštevati, da javni sektor opravlja številne naloge, ki jih država mora zagotavljati. Morebitno zmanjševanje zaposlenosti je zato mogoče izvesti le tam, kjer ga dopuščajo organizacija dela, digitalizacija in dejanske potrebe po javnih storitvah.

Fiskalni prostor ni neomejen

Fiskalni svet opozarja, da višji stroški dela niso edini pritisk na državni proračun. V prvih osmih mesecih leta 2026 je državni proračun beležil 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, pri čemer so se prihodki in odhodki povečali za približno 11 odstotkov. Fiskalni svet ocenjuje, da bodo stroški dela v celotnem letu verjetno precej višji od lani načrtovanih.

To pomeni, da bo morala vlada pri pripravi prihodnjih proračunov uskladiti več različnih ciljev.

Fiskalni svet opozarja, da višji stroški dela niso edini pritisk na državni proračun.

Na eni strani so že sprejete obveznosti plačne reforme, na drugi pa vse druge javnofinančne potrebe. Če bodo stroški rasli hitreje od prihodkov, bo država morala razliko pokriti z višjimi prihodki, prerazporeditvami znotraj proračuna, počasnejšo rastjo drugih izdatkov ali večjim zadolževanjem.

Katera kombinacija ukrepov bo izbrana, je stvar fiskalne politike prihodnje vlade.

Projekcija za leto 2028 je opozorilo

Podatek o skoraj desetih milijardah evrov mase bruto plač za leto 2028 je zato predvsem opozorilo o velikosti prihodnjih obveznosti.

7,721 milijarde evrov leta 2025, 8,60 milijarde leta 2026, 9,37 milijarde leta 2027 in 9,97 milijarde leta 2028. To je smer, ki jo kaže trenutno predstavljena projekcija.

Končni znesek bo odvisen od dejanskega števila zaposlenih, gibanja plač, uskladitev, gospodarske rasti in prihodkov državnega proračuna. Prav tako iz sedanje realizacije še ni mogoče izračunati končnega stroška celotne plačne reforme.

Je pa že zdaj jasno, da finančni učinki reforme še niso zaključeni. Do januarja 2028 sledijo še trije obroki, stroški dela pa so letos že rasli hitreje od prvotno predvidene dinamike.

Za sedanjo vlado bo zato eden ključnih izzivov najti ravnotežje med izpolnjevanjem že sprejetih obveznosti, konkurenčnimi plačami javnih uslužbencev in dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.

Skoraj deset milijard evrov letne mase bruto plač leta 2028 ni še končni račun. Je pa številka, ki kaže, kako velik del prihodnjih javnofinančnih sredstev bo namenjen stroškom dela.

Za sedanjo vlado bo zato eden ključnih izzivov najti ravnotežje med izpolnjevanjem že sprejetih obveznosti, konkurenčnimi plačami javnih uslužbencev in dolgoročno vzdržnostjo javnih financ.