Masa plač v javnem sektorju rekordno visoka

Ob oblikovanju nove vlade in napovedih o nižjih davkih ter razbremenitvi gospodarstva se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kje bo država iskala prihranke. Eden največjih stroškov državnega proračuna so danes plače v javnem sektorju, ki so v zadnjih letih močno narasle.

Čeprav v koalicijski pogodbi ni neposrednih napovedi o zniževanju plač ali ustavljanju reforme, številke kažejo, da bo prav javni sektor eden ključnih izzivov prihodnje vlade.

Plačna reforma še zdaleč ni zaključena

Golobova vlada je z javnimi sindikati dosegla dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, ki ga izvajajo postopoma. Zaposleni v javnem sektorju so že prejeli prvi dve tranši zvišanj. Nova povišanja sledijo še letos, nato pa še v letih 2027 in 2028.

To pomeni, da bodo izdatki za javne plače še naprej rasli, četudi bi se gospodarska rast upočasnila ali bi se javnofinančni položaj države poslabšal. Že danes je jasno, da so bili stroški reforme precej višji od prvotnih ocen. Vlada je sprva govorila o približno 1,4 milijarde evrov dodatnih stroškov v treh letih, toda samo v prvem letu izvajanja so bili izdatki bistveno višji od načrtovanih.

Javni sektor se je razbohotil

Leta 2025 je skupna masa bruto plač v javnem sektorju dosegla skoraj 6,5 milijarde evrov. To je skoraj 12 odstotkov več kot leto prej in kar 54 odstotkov več kot leta 2019. V šestih letih so se torej izdatki povečali za približno 2,3 milijarde evrov.

Posebej pomembno je, da rast stroškov ni posledica zgolj večjega števila zaposlenih. Število zaposlenih v javnem sektorju je od leta 2019 naraslo za nekaj več kot devet odstotkov oziroma za približno 16.000 ljudi. Rast plačne mase pa je bila večkrat hitrejša.

To pomeni, da največji del rasti predstavljajo višje osnovne plače, dodatki, napredovanja, nadure in druge oblike izplačil.

Največji sistemi tudi največ stanejo

Največ zaposlenih je v vzgoji in izobraževanju. Leta 2025 je masa plač na tem področju presegla 2,2 milijarde evrov, kar pomeni več kot 54-odstotno rast glede na leto 2019.

Zdravstvo je drugo največje področje. V bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih ustanovah je država za plače namenila skoraj 1,7 milijarde evrov. Rast glede na leto 2019 je znašala več kot 67 odstotkov.

Veliko rast beležijo tudi socialno varstvo, raziskovalna dejavnost ter različne agencije in državni organi. Posebej izstopa raziskovalna dejavnost, kjer se je masa plač od leta 2019 povečala za skoraj 77 odstotkov.

Na ministrstvih, v policiji, vojski, na inšpektoratih in v drugih organih v sestavi je država leta 2025 za plače namenila več kot milijardo evrov. Tudi tam je rast v zadnjih letih zelo visoka, čeprav je nekoliko nižja kot v zdravstvu ali raziskovanju.

Vitka država ali nadaljnja rast?

Nova koalicija v svojih programskih usmeritvah govori o racionalizaciji javne uprave, učinkovitejši organizaciji države in omejevanju rasti javne porabe. Prav tako poudarja plačilo po uspešnosti in rezultatih dela.

Morebitni posegi v plačni sistem bi zelo hitro sprožili odziv sindikatov javnega sektorja, kar že spremljamo pri ukrepih, ki finančne razmere zaposlenih izboljšujejo in ne slabšajo. Kot se je ponovno izkazalo, so sindikati eden najmočnejših političnih dejavnikov v državi. Vsaka zamrznitev ali sprememba že dogovorjene reforme bi pomenila stavke in proteste.

Zato je verjetneje, da bo vlada vsaj na začetku poskušala iskati prihranke drugje – z omejevanjem novega zaposlovanja, reorganizacijo posameznih služb in zmanjševanjem administracije. Bo to za tako velik primanjkljaj dovolj?

Prihaja trenutek resnice za javne finance

Slovenija se bo v prihodnjih letih soočila z več velikimi finančnimi pritiski hkrati. Poleg rastočih stroškov plač prihajajo še višji izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in obrambo. Ob tem nova vlada napoveduje tudi davčne razbremenitve, kar lahko pomeni manj prihodkov v državni proračun.

Prav zato bo vprašanje stroškov javnega sektorja eno osrednjih ekonomskih in političnih vprašanj prihodnjega mandata. Doslej so se plače v javnem sektorju predvsem povečevale. Ali bo nova oblast pripravljena in ali bo zmogla ta trend vsaj upočasniti, pa bo pokazal šele prvi resnejši preizkus javnih financ.