Pravica do gotovine da, toda ne za vsako ceno

Gospodarski krog podpira pravico do uporabe gotovine, vendar opozarja, da država stroškov zagotavljanja te pravice ne sme preložiti predvsem na banke in druga podjetja. V ospredju so vprašanja bankomatov, poslovalnic, brezplačnih storitev in enakih konkurenčnih pogojev za vse ponudnike.

Gotovina je pomemben del plačilnega sistema, zlasti za starejše, ranljive skupine in ljudi, ki nimajo enostavnega dostopa do digitalnih plačil. Prav zato Ministrstvo za finance pripravlja zakon, s katerim želi urediti ustavno pravico do uporabe gotovine. Predlog zakona med drugim predvideva obvezno sprejemanje gotovine na prodajnih mestih, z določenimi izjemami, ponudniki blaga in storitev pa bi morali zagotoviti tudi najmanj eno možnost elektronskega plačevanja. Predviden je tudi brezplačen paket osnovnih plačilnih storitev. Toda vprašanje je, kdo bo te rešitve financiral.

Gospodarstvo: pravica do gotovine

Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, ciljem zakona ne nasprotuje. Podpira dostopnost gotovine in pravico potrošnikov, da sami izberejo način plačevanja. Ob tem pa opozarja, da mora država pred uvedbo novih obveznosti oceniti njihove dejanske posledice za gospodarstvo.

Posebej problematično je vprašanje fizične infrastrukture – predvsem bankomatov in poslovalnic.

Nekateri ponudniki imajo široko mrežo poslovalnic in bankomatov, drugi pa svoje storitve ponujajo skoraj izključno digitalno. Če bi morali prvi po zakonu zagotavljati gotovinske storitve tudi uporabnikom konkurentov, slednji pa pri stroških infrastrukture ne bi sodelovali, bi po opozorilu Gospodarskega kroga nastalo konkurenčno neravnotežje.

To odpira precej preprosto vprašanje: kdo bo plačal stroške sistema, ki naj bi bil v javnem interesu?

Če je storitev javni interes, mora biti jasno, kdo jo financira

Gospodarski krog opozarja, da odsotnost neposrednega stroška za državni proračun še ne pomeni, da stroška ni. Če država določi, da mora biti določena storitev dostopna tudi tam, kjer njeno zagotavljanje ni tržno vzdržno, se lahko strošek prenese na zasebne gospodarske subjekte.

Po njihovem mnenju bi bilo zato treba vzpostaviti pregleden in konkurenčno nevtralen način financiranja oziroma nadomestil, v katerega bi bili vključeni vsi ponudniki, ki imajo od infrastrukture koristi. Tak pristop bi preprečil, da bi podjetja z razvito fizično infrastrukturo financirala konkurenčno prednost podjetij, ki poslujejo predvsem digitalno.

Gospodarstvo opozarja še na širši problem konkurence. Slovenska zakonodaja mora biti po njihovem mnenju usklajena z evropskimi pravnimi podlagami, Slovenija pa podjetjem ne bi smela nalagati strožjih obveznosti od tistih, ki veljajo v drugih državah članicah EU. Enako načelo bi moralo veljati tudi za čezmejne ponudnike in podjetja iz drugih držav članic.

To je pomembno predvsem v času, ko se finančne storitve hitro digitalizirajo in ko lahko uporabnik storitev vse pogosteje pridobi pri ponudniku, ki v Sloveniji nima klasične mreže poslovalnic.

Več regulacije lahko pomeni tudi dražje storitve

Gospodarski krog opozarja, da se lahko višji stroški bančnega poslovanja dolgoročno prenesejo na uporabnike. Če se bodo povečali stroški vzdrževanja fizične infrastrukture, lahko to pomeni manj vlaganj v digitalizacijo, manjšo ponudbo storitev ali višje stroške financiranja za podjetja, prebivalce in državo.

Zato gospodarstvo ne nasprotuje dostopnosti gotovine. Nasprotno – priznava njen pomen. Opozarja pa, da mora biti ureditev sorazmerna, konkurenčno nevtralna in finančno vzdržna.

Predlog zakona je po podatkih eDemokracije še v pripravi. Ministrstvo za finance naj bi po koncu javne obravnave pregledalo pripombe in nadaljevalo pogovore z Banko Slovenije ter predstavniki bančnega sektorja.

V razpravi o gotovini gre torej za vprašanje, kako zagotoviti pravico do gotovine, ne da bi država stroške te pravice nesorazmerno prevalila na gospodarstvo in na koncu na potrošnike.