Med 100 najvplivnejšimi kmeticami sveta tudi Dolenjka Nataša Medle

Med stotimi ženskami z vsega sveta, ki jih je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) izpostavila zaradi njihovega prispevka h kmetijstvu in razvoju podeželja, je Slovenka Nataša Medle. Na družinski kmetiji na Dolenjskem je razvila sodobno pridelavo hrane, ki temelji na rastlinjakih, učinkoviti rabi energije in podaljševanju pridelovalne sezone.

Nataša Medle iz Sel pri Ratežu, nedaleč od Otočca, se je uvrstila med 100 izbranih žensk v mednarodni pobudi 100 Women Heroes in Agrifood Systems and Rural Development. Pobudo je FAO pripravil ob mednarodnem letu kmetic, ki so ga Združeni narodi razglasili za leto 2026. Za izbor je po podatkih FAO prispelo 609 nominacij iz 131 držav članic organizacije. Kandidatke je ocenjevalo vodstvo FAO, ki je po več krogih izbora oblikovalo končni seznam stotih žensk. Med njimi so kmetice, podjetnice in druge posameznice, ki prispevajo k prehranski varnosti, ohranjanju naravnih virov in razvoju podeželskih skupnosti. Mednarodno priznanje slovenski kmetici je ob včerajšnjem svetovnem dnevu kmetic predstavilo ministrstvo za kmetijstvo.

Od družinske kmetije do 17 sodobnih rastlinjakov

Kmetija Medle ima dolgo tradicijo, vendar se je njena dejavnost skozi desetletja precej spremenila. Nekoč mešano živinorejsko-poljedelsko kmetijo so pred več kot tremi desetletji preusmerili predvsem v zelenjadarstvo, pozneje pa ponudbo razširili še na sadike in okrasne rastline. Nataša Medle, ki je magistrirala iz hortikulture, je prevzela družinsko kmetijo in nadaljevala njen razvoj. Danes na dveh hektarjih pokritih pridelovalnih površin stoji 17 rastlinjakov, v katerih pridelujejo različne vrste zelenjave, jagode, zelišča, sadike in cvetje. Posebnost kmetije je podaljšana pridelovalna sezona. Rastlinjaki omogočajo zgodnejšo spomladansko pridelavo in nadaljevanje dela pozno v jesen oziroma zimo, ko je ponudba domače zelenjave sicer precej manjša.

Kot je razvidno iz predstavitve kmetije, ki jo je leta 2024 objavil Kmečki glas, so na kmetiji razvili raznoliko pridelavo, ki obsega približno 50 vrst in sort zelenjave. Poleg rastlinjakov obdelujejo zemljišča na prostem, pridelke pa prodajajo v domači trgovini ter dobavljajo šolam, vrtcem, gostinskim ponudnikom in drugim kupcem. Družinska dejavnost ni omejena zgolj na pridelavo hrane. Ukvarjajo se še s predelavo sadja in zelenjave, cvetličarstvom ter kmečkim turizmom.

Deževnica za namakanje, lesni sekanci za ogrevanje

Pomemben del razvoja kmetije predstavljajo vlaganja v sodobno tehnologijo in zmanjševanje odvisnosti od zunanjih virov energije. Rastlinjake ogrevajo z lesnimi sekanci iz lastnega gozda, električno energijo pa pridobivajo s sončnima elektrarnama. Za namakanje zbirajo deževnico, ki jo s streh rastlinjakov usmerjajo v zalogovnika. Njuna skupna zmogljivost po podatkih iz predstavitve kmetije znaša 2230 kubičnih metrov. Pri vzgoji sadik uporabljajo avtomatizirano sejalno linijo ter ogrevane in namakalne mize, ki omogočajo prilagajanje pogojev posameznim rastlinam. Na ministrstvu za kmetijstvo so ob predstavitvi mednarodnega izbora poudarili, da je Medletova pri razvoju kmetije uporabila sredstva skupne kmetijske politike, s katerimi je okrepila celoletno pridelavo in lokalno oskrbo s hrano.

Ženske opravljajo skoraj polovico dela na kmetijah, vodijo pa jih precej manj

Priznanje prihaja v času, ko Združeni narodi posebej opozarjajo na položaj žensk v kmetijstvu. Čeprav imajo pomembno vlogo pri pridelavi hrane in delovanju družinskih kmetij, so njihove možnosti za samostojno vodenje gospodarstev in dostop do razvojnih sredstev pogosto omejene. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo ženske predstavljajo 46 odstotkov oseb, ki kot nosilke ali družinske članice sodelujejo pri delu na slovenskih kmetijskih gospodarstvih. Delež je nekoliko višji od povprečja Evropske unije, ki znaša 42 odstotkov. Precej drugačna pa je slika pri vodenju kmetij. Ženske so nosilke le 29 odstotkov slovenskih kmetijskih gospodarstev, med mladimi prevzemniki pa jih je 22,3 odstotka. Poleg možnosti za razvoj in prevzem kmetij ostajata pomembni vprašanji priznavanje dela kmetic ter njihova socialna in pokojninska varnost.

Na to sta ob svetovnem dnevu kmetic opozorili še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza kmetic Slovenije. Predsednica slednje Irena Ule je poudarila, da kmetice pogosto delajo bistveno več kot osem ur dnevno, vendar njihovo delo ni vedno ustrezno plačano oziroma ovrednoteno. Po njenem prepričanju bi morale imeti zagotovljene pravice iz lastnega dela in dostojno pokojninsko varnost.