Dogovor EU s Kitajsko o omejitvi uvoza hibridnih avtomobilov lahko prinese katastrofo

Prejšnji teden je prišlo do dogovora med EU in Kitajsko za prepolovitev uvoza kitajskih hibridnih vozil v Evropo. EU je danes v situaciji, ko ima izjemne trgovinske izgube s Kitajsko, ki so dosegle celo milijardo EUR na dan. Podpredsednik Evropske komisije in Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je sporočil, da ta dogovor vsaj deloma rešuje trgovinski spor, ki poteka že leta.

Dogovor EU-Kitajska o hibridnih avtomobilih

Maroš Šefčovič je vodil evropske delegate in pogajalce na pogajanja v Peking. Tam je bila zbrana delegacija, ki jo je vodil kitajski minister za trgovino Vang Ventao. Povedno je sicer, da je bil zaključek pogajanj v Pekingu. Pogajanja so potekala več kot tri mesece in so posledica lanskoletne evropske zakonodaje, ki je nameravala zahtevati od uvoznikov podobne pogoje varstva okolja, potrošnikov in delavcev kot jih zahteva od evropskih podjetij.

Kitajska je takrat reagirala zelo silovito in sprožila napet trgovinski spor, ki je le še naraščal. EU ni popuščala, saj je negativna trgovinska bilanca začela naraščati do te mere, da je dosegla okoli milijardo EUR na dan. To ne ogroža le evropske avtomobilske industrije, ampak mnoge druge, ki zapirajo vrata. Novi sporazum naj bi kitajski izvoz hibridnih avtomobilov prepolovil in tako omogočil evropski avtomobilski industriji nadaljnjo proizvodnjo, ki je bila sicer v več segmentih vprašljiva.

Na včerajšnjem vrhu Evropske komisije so komisarji opozorili, da bo moral dogovor poseči tudi v druge industrijske sektorje, sicer ne bo prišlo do uravnoteženja trgovinske bilance, tako je za agencijo Reuters povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Pravi še, da EU išče boljšo dostopnost za evropska podjetja na kitajskem trgu, kjer kitajska vlada bistveno bolj omejuje trg za tuja podjetja. Na včerajšnjem vrhu so razpravljali še o nemško francoski pobudi, da bi EU sprejela podobno zakonodajo kot je ameriški paragraf 301 Zakona o trgovini iz leta 1974. Ta paragraf omogoča ameriškemu predsedniku, da samostojno sprejme ukrepe proti tuji vladi, ki ali krši trgovinske sporazume ali namerno sprejema akte, ki škodijo ameriški trgovini.

Nižji uvoz avtomobilov ne bo uravnotežil trgovinske bilance

Ta dogovor je le začetek in zaenkrat ne prinaša avtomatičnega uravnoteženja v trgovini s Kitajsko. Kitajska stran je sicer sporočila, da se je pripravljena pogajati še o drugih zadevah z EU, niso pa sporočili katere sektorje so imeli v mislih. Iz Kitajske izvozimo dosti več strojev, sončnih celic, informacijske in komunikacijske tehnologije, kemikalij in izdelkov iz kovinske industrije kot avtomobilov, zato ta sporazum ne predstavlja bistvenega uravnoteženja v trgovini med EU in Kitajsko.

Če upoštevamo, da je evropski trgovinski primanjkljaj s Kitajsko dosegel 1 milijardo EUR na dan, potem je zadnji dogovor pljunek v morje. Celotna vrednost izvoza kitajskih vozil v EU je okoli 15 milijard EUR na leto, vrednost hibridnih vozil pa se giba med 9 in 13 milijardami EUR letno. Omejitev uvoza hibridnih vozil bo znižala uvoz s Kitajske med 4,5 in 6,5 milijardami EUR. Če upoštevamo, da ima EU negativno trgovinsko bilanco, ki se giba okoli milijarde EUR na dan, potem si je EU ravnokar izborila za niti teden dni pokritja trgovinskega primanjkljaja.

Sporazum, ki ne prinaša ničesar

Žal se je treba vprašati o sposobnosti in namerah evropskih pogajalcev, ki so očitno stopili več korakov nazaj pod grožnjo Kitajske. Po resnično ostrem sporu konec lanskega in v začetku letošnjega leta lahko celo zaključimo, da je Kitajska zmagovalka pogajanj, ne glede na to, kako slavnostno je Evropska komisija naznanila dosežen sporazum. Že znižanje uvoza hibridnih avtomobilov v predvideni vrednosti med 4,5 in 6,5 milijardami EUR ne dosega lanskega zvišanja primanjkljaja, ki je bil 2,7% v letu 2025, kar je pomenilo povišanje za 13,3 milijarde EUR. Kaže, da bo primanjkljaj v letu 2026 še višji, zato avtomobilski sporazum s Pekingom verjetno ne bo potisnil letnega povišanja primanjkljaja pod 10 milijard EUR!

Pogajalci na obeh straneh so se strinjali, da naj bi Kitajska znižala carine na uvoz določenih evropskih izdelkov, kot so na primer športna obutev ali olivno olje. Toda treba je poudariti, da gre za prihranek 225 milijonov EUR in je malo verjetno, da bi ta ukrep, ki ga morajo predstavniki obeh vlad še podpisati, uravnotežil negativno trgovinsko bilanco EU. Razen če si EU ne obeta povečanja izvoza športnih copat in olivnega olja na Kitajsko za več deset milijard EUR.

Sporazum je spravil EU še v slabši položaj

Če so si obetali bolj ugodne razmere za evropske proizvajalce in izvoznike, se lahko sprašujemo, zakaj je EU pokleknila pred Kitajsko v več drugih segmentih. Ali je šlo za lobiranje avtomobilske industrije, ki si je prizadevala za ugoden razplet zanje ali pa za pregovorno nesposobnost evrokracije, ne vemo, toda evropski pogajalci so se vrnili s sporazumom, ki poslabšuje pozicijo EU v svetu. Med pogajanji o dostopu do redkih zemelj, ki naj bi omogočila več licenc evropskim podjetjem, je Kitajska jasno sporočila, da bodo količine in potrebe ostale v domeni kitajskih oblasti. Kitajska lahko kadarkoli ponovno omeji izvoz na podlagi varnostnih ali tehničnih zadržkov.

 Kitajska lahko kadarkoli ponovno omeji izvoz na podlagi varnostnih ali tehničnih zadržkov.

Še bolj zaskrbljujoče je, da je Kitajska v skupni izjavi celo omenila recipročnost, kar nakazuje, da želi evropsko popuščanje in odpravo omejitev pri izvozu določenih ključnih tehnoloških izdelkov na Kitajsko. Gre predvsem za proizvodnjo čipov, na primer nizozemsko podjetje ASML, ki ima svetovni monopol v tehnologiji ekstremnih ultravijoličnih litografskih naprav. Nizozemska vlada je uvedla moratorij na izvoz naprav na Kitajsko, ta pa si želi uvoz omenjenih naprav. EU bi z dovoljenjem za izvoz omenjenih naprav naredila velikansko napako, saj bi Kitajska usmerila vse sile v kopiranje naprav in izdelavo lastnih, cenejših naprav.

EU je pokleknila še na enem varnostnem področju – s Kitajsko se dogovarjata o ponovni namestitvi solarnih inverterjev, kjer je od začetka leta veljala prepoved nameščanja. EU je namreč zaradi varnostnih in kibernetskih zadržkov ustavila nameščanje solarnih inverterjev v vseh projektih, ki so financirani z evropskim denarjem. Enako velja za Rusijo, Iran in Severno Korejo. Istočasno je bila sprejeta prepoved za baterijske hranilnike. V prepoved so bile vključene Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter druge finančne institucije.

Kot zadnji žebelj v krsto je treba omeniti kitajsko lobiranje za omejitev evropske zakonodaje o omejevanju tujih izvoznikov, ki prejemajo državne subvencije. Ta zakon je v prvi vrsti namenjen zaščiti evropskih podjetij, ki imajo prepoved prejemanja subvencij zaradi evropske tržne regulative in drugih pravil. Sprejet je bil ravno zato, da tuja podjetja, ki prejemajo državne subvencije, ne bi z dumpinškimi cenami uničevale evropskih. Tukaj je Kitajska med največjimi 'krivci'. EU je zdaj omogočila 'tehnični dialog' s Kitajsko, kjer si ta prizadeva za omejitev zakonodaje, ki omejuje kitajske državne subvencije kitajskim izvoznikom.

Potrebni so dodatni sporazumi

Toda pomisliti moramo, da se negativna trgovinska bilanca veča zaradi uvoza predvsem iz drugih industrijskih sektorjev in ne le zaradi avtomobilov. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko se je lani povečal za 2,7% na 359,9 milijarde EUR, v zadnjih desetih letih pa za več kot petkrat. To je velikanski primanjkljaj 64,3%, ki bo ob trenutnem trendu do leta 2030 narasel na okoli 75%. Kitajska je tako postala največji uvozni partner EU, povedno pa je, da EU izvozi več v Švico z 9 milijoni prebivalcev kot na Kitajsko, ki ima 1,4 milijarde prebivalcev.

EU izvozi več v Švico z 9 milijoni prebivalcev kot na Kitajsko, ki ima 1,4 milijarde prebivalcev.

Medtem ko si je Evropska komisija že ob svojem nastopu leta 2024 zastavila ureditev izzivov s Kitajsko, se je situacija dejansko poslabšala. Trenutni ukrepi se zdijo bolj kot gašenje manjših požarov, kot pa resni ukrepi, ki bi evropske ekonomije postavili na noge. EU si je morda obetala večji izvoz storitev na Kitajsko, saj je imela EU trgovinski presežek 21,3 milijarde EUR v letu 2025, vendar je potrebno poudariti, da se ta niža.

Investicije med državama

EU ima v lasti na Kitajskem okoli 240 milijard EUR delnic in drugega lastništva. Evropske direktne investicije pa se gibajo nekaj čez 10 milijard EUR in so v večini koncentrirane v avtomobilski in farmacevtski industriji ter biotehnologiji. Kitajsko lastništvo v EU je doseglo 80 milijard EUR, direktne investicije pa so v letu 2024 dosegle 10,6 milijarde EUR. Večina je v avtomobilski industriji, kjer ima največji delež sodelovanje Renaulta z Geelyjem, potem pa je treba omeniti še industrijo zabave, izobraževanja in energetski sektor. Evropske direktne investicije na Kitajskem padajo, veseli bi bili, če bi se biotehnologija in farmacija vrnili nazaj na evropski kontinent.

Kitajsko lastništvo v EU je doseglo 80 milijard EUR, direktne investicije pa so v letu 2024 dosegle 10,6 milijarde EUR.

Katere ukrepe naj sprejme EU

Kitajska je v trgovski vojni s celotnim svetom, saj mora svoje proizvodne presežke nekje prodati. Doma jim že najmanj leto dni upada potrošnja, več sektorjev pa se sooča s stagnacijo. Kitajska vlada zatorej s financiranjem in subvencioniranjem zagotavlja preko izvoza prihodke za svoj socialni in obrambni proračun ter poskuša vzpostavljati ravnotežje zaposlenosti. Ob padanju prebivalstva zaradi staranja se bo soočila še z večjim davčnim odlivom, zato je zanjo ključen izvoz, ki zagotavlja financiranje za vse njene programe.

Kitajska je v trgovski vojni s celotnim svetom, saj mora svoje proizvodne presežke nekje prodati.

Po drugi strani se EU sooča s padanjem industrijske proizvodnje, ki je posledica kitajskega vzpona in neuravnotežene svetovne trgovine. EU s tem izgublja moč v pogajanjih ne le s Kitajsko, ampak celotnim svetom. Evropska predaja zanesljive in poceni energije državam tretjega sveta ima za posledico industrijsko stagnacijo, ki se bo kmalu pokazala v večji revščini evropskega prebivalstva. Če se je že odločila za zeleni prehod, potem naj vsaj odpre priložnosti za redke zemlje na ozemlju Evrope in Grenlandiji (članek si lahko preberete tukaj) in tako začne izkoriščati 'nafto 21. stoletja'.