713,5 milijona evrov več za plače v javnem sektorju: račun Golobove plačne reforme še ni končan

Plačna masa javnega sektorja se je v prvem letu izvajanja plačne reforme povečala za kar 713,5 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka. Čeprav neposredni strošek reforme ni enak celotnemu povečanju, številke kažejo, kako hitro so se povečali izdatki države za zaposlene v javnem sektorju.

Nova plačna lestvica, ki je bila uvedena 1. januarja 2025, je bila eden ključnih projektov vlade Roberta Goloba. Reforma je bila predstavljena kot odgovor na dolgoletna plačna nesorazmerja in kot način za ureditev plačnega sistema v javnem sektorju.

Toda prvi podatki o njenem finančnem učinku kažejo precej drugačno, predvsem pa zelo drago plat zgodbe.

Nova plačna lestvica, ki je bila uvedena 1. januarja 2025, je bila eden ključnih projektov vlade Roberta Goloba.

Po analizi za leto 2025 se je skupna plačna masa javnega sektorja povečala za 713,5 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka. Pri tem je pomembno, da celotnega povečanja ni mogoče pripisati izključno plačni reformi.

Reforma je bila ocenjena na 374 milijonov evrov

Takratno ministrstvo za javno upravo je neposredni strošek reformnih zvišanj za leto 2025 ocenilo na 374 milijonov evrov.

To pomeni, da številke o 713,5 milijona evrov ni mogoče razlagati tako, da je sama reforma državo v prvem letu stala toliko. K povečanju so prispevali tudi drugi dejavniki: višja minimalna plača, napredovanja, dodatki in večje število zaposlenih.

Vendar pa je skupna številka pomembna z vidika javnih financ. Plače namreč predstavljajo trajen odhodek države. Ko se osnovne plače zvišajo, se učinek ne konča pri enem izplačilu, ampak se prenese v prihodnja leta.

Še več: višja osnovna plača pomeni tudi višje dodatke, kadar se ti obračunavajo kot odstotek osnovne plače.

Višja osnovna plača pomeni tudi višje dodatke, kadar se ti obračunavajo kot odstotek osnovne plače.

Za skoraj 1,3 milijarde evrov višji stroški do leta 2028

Plačna reforma ni bila izvedena z enim samim dvigom. Nova plačna lestvica se je začela uporabljati januarja 2025, zvišanja pa so bila zaradi finančnega bremena razdeljena na največ šest obrokov, vse do začetka leta 2028.

Po takratnih izračunih ministrstva je bilo za reformna zvišanja v letu 2025 predvidenih 374 milijonov evrov, za leto 2026 pa še dodatnih 376 milijonov evrov.

Skupni strošek prevedbe zaposlenih na novo plačno lestvico in odprave plačnih nesorazmerij naj bi do leta 2028 dosegel nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.

To pomeni, da leto 2025 nikakor ni konec zgodbe. Finančni učinki reforme se bodo zaradi preostalih obrokov zvišanj nadaljevali tudi v prihodnjih letih.

Finančni učinki reforme se bodo zaradi preostalih obrokov zvišanj nadaljevali tudi v prihodnjih letih.

Skoraj 200.000 zaposlenih

Ob višjih plačah se je povečalo tudi število zaposlenih. 

V javnem sektorju je bilo leta 2025 povprečno zaposlenih 196.123 ljudi, kar je 2.391 oziroma 1,2 odstotka več kot leto prej. Največ zaposlenih je bilo dodatno vključenih na področjih vzgoje in izobraževanja, zdravstva ter socialnega varstva.

Rast števila zaposlenih je zato dodaten element, ki je povečal skupne stroške dela. Država namreč ne financira le višjih plač obstoječih zaposlenih, temveč tudi plače novih zaposlenih.

Povprečna bruto plača 2.871 evrov

Analiza za leto 2025 kaže, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 2.871 evrov, kar je 10,7 odstotka več kot leto prej.

Tudi podatki Statističnega urada, ki uporablja nekoliko drugačen zajem, potrjujejo izrazito rast. Po teh podatkih je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju leta 2025 za 9,4 odstotka višja kot leta 2024.

Posebej zanimiv je tudi podatek o dodatkih. Ker so številni dodatki vezani na osnovno plačo, se z njeno rastjo povečujejo tudi ti stroški. Skupni znesek dodatkov je bil leta 2025 tako 14,1 odstotka višji kot leto prej.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju je leta 2025 za 9,4 odstotka višja kot leta 2024.

Kje so bile plače najvišje?

Plačna masa se je v absolutnem znesku najbolj povečala v vzgoji in izobraževanju, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.673 evrov.

V zdravstvu je povprečna bruto plača dosegla 3.242 evrov, na ministrstvih in v organih v njihovi sestavi pa 3.152 evrov.

Najvišjo povprečno bruto plačo, 3.744 evrov, so imeli zaposleni pri tako imenovanih nevladnih proračunskih uporabnikih. Mednje sodijo urad predsednice republike, državni zbor in državni svet, ustavno in računsko sodišče, varuh človekovih pravic ter nekatere neodvisne komisije.

In to še ni končni račun

Pomemben podatek je, da se plačni učinek reforme še ni v celoti pokazal.

Plače ministrov, poslancev, predsednika vlade, predsednika državnega zbora in državnih sekretarjev so se na podlagi reforme zvišale šele v letu 2026. Poleg tega bodo preostali obroki zvišanj pomenili dodatne učinke tudi v prihodnjih letih.

Plačni učinek reforme se še ni v celoti pokazal.

Pri tem je treba poudariti, da v omenjenih 6,6 milijarde evrov niso vključeni regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane in prevoza, jubilejne nagrade ter solidarnostne pomoči.

Plače so višje. Koliko časa jih lahko država financira?

Višje plače javnih uslužbencev same po sebi niso nujno problem. Vprašanje je, ali jim sledijo tudi večja produktivnost, kakovost javnih storitev in dolgoročna sposobnost države, da takšne stroške financira.

Plačna reforma je ustvarila pomemben in trajen finančni učinek. In ker še ni v celoti izvedena, bo pravi račun mogoče oceniti šele v prihodnjih letih.