Ledeni plaz: kaj se je zares zgodilo na meji med Nepalom in Tibetom

Tomaž Cuder
Med Nepalom in Tibetom, posledica ledenega plazu. Vir: X
POSLUŠAJ ČLANEK

Skoraj 1.500 pogrešanih, prek 270 mrtvih in porušena naselja na obeh straneh himalajske meje. Prve satelitske analize kažejo, da vzrok ni bil klasičen izbruh ledeniškega jezera, temveč nenaden zlom skalno-ledene mase v skoraj štiri kilometre globoko dolino.

V sredo, 26. avgusta 2026, je ob 8.40 po lokalnem času nad dolino reke Bhote Koši, približno 65 kilometrov severno od Katmanduja, popustila ogromna masa ledu in skale. V nekaj minutah je nastala poplava blata, kamenja in vode, ki je zravnala vasi, ceste in mostove na obeh straneh nepalsko-tibetanske meje. Do četrtka zjutraj je nepalska policija izvlekla in potrdila 270 teles, na tibetanski strani pa so oblasti potrdile tri smrtne žrtve, kar znese skupno najmanj 273 mrtvih. Pogrešanih je bilo skupno skoraj 1.500 ljudi: v Nepalu 826 oseb, med njimi približno 600 tujih turistov, na kitajski strani pa 558 ljudi, od tega 260 tujih državljanov.

Med žrtvami ni Slovencev, a veliko pogrešanih tujcev

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je sporočilo, da med doslej identificiranimi žrtvami katastrofalnih poplav in plazu ni slovenskih državljanov. Ministrstvo je v stikih z nepalskimi oblastmi in razmere na terenu spremlja, hkrati pa je vzpostavilo stik s slovensko državljanko, ki se je v času nesreče nahajala v Nepalu. Svoje potovanje je registrirala preko aplikacije eLastovka, in potrdila je, da je na varnem.

Med pogrešanimi so romarji na poti proti gori Kailaš v Tibetu, pohodniki in turisti iz več kot 30 držav: največ, 178, jih je iz Indije, sledijo ZDA s 65, Ukrajina s 53, Malezija s 51, Avstralija s 35, Združeno kraljestvo s 33 in Kanada s 25. Avstralska zunanja ministrica Penny Wong je potrdila, da je bila skupina avstralskih romarjev in pohodnikov ločena od drugih turističnih skupin, ko jih je zajela poplava.

Razmere neobvladljive, število žrtev narašča

Reševalci pri tem opozarjajo, da bo število žrtev po vsej verjetnosti še naraslo. Območje iskanja je ogromno, razsežnosti so na trenutke skoraj neobvladljive, saj je poplava zasula in odnesla cele vasi na terenu, kamor je z reševalno opremo mogoče priti le peš ali s helikopterjem. Razmere na prizadetih območjih reševalci opisujejo kot grozljive: cele hiše so izginile pod plastmi blata in kamenja, ceste in mostovi so uničeni, komunikacije pa marsikje še vedno prekinjene, kar dodatno otežuje natančen popis pogrešanih in mrtvih.

Kaj so razkrile prve satelitske analize

Na družbenem omrežju X so se v urah po nesreči hitro širili posnetki reševalnega helikopterja nad mestom, kjer naj bi po prvih ocenah popustil ledenik, pri čemer so objave dogodek označevale kot GLOF, torej izbruh ledeniškega jezera (angleško, Glacial Lake Outburst Flood – GLOF). Gre za pojav, pri katerem voda, nakopičena v jezeru za naravnim ledenim ali morenskim jezom, zaradi pritiska in razpok v ledu nenadoma prodre skozi pregrado in v dolino spusti ogromno količino vode ter naplavin z veliko hitrostjo.

Neodvisne znanstvene analize, ki jih je povzel časopis The Daily Star po poročanju The New York Times, pa kažejo drugačno sliko. Geolog Daniel Shugar z Univerze v Calgaryju je z analizo satelitskih posnetkov ugotovil, da se je približno 600 metrov širok del ledenika na višini okoli 5.180 metrov odlomil in padel skoraj 1.200 metrov v dolino spodaj. »Zdi se, da je ledenik na tem območju v bistvu čisto odrezalo, kar mu je omogočilo padec za dober navpični kilometer do dna doline,« je dejal Daniel Shugar, geolog z Univerze v Calgaryju.

Glaciolog Simon Cook z Univerze Dundee na Škotskem, ki je satelitske posnetke analiziral skupaj s Shugarjem, je opozoril, da je masa ledu na veliki nadmorski višini ob padcu sprostila ogromno kinetično energijo. Sila padca je led razbila v nevarno, hitro premikajočo se mešanico, ta pa se je ob trku z dnom doline spremenila v vodo, pomešano s kamenjem in blatom.

Rekonstrukcija dogodka, ustvarjena z umetno inteligenco:

Grafični demo:

Zakaj to ni bil klasičen izbruh ledeniškega jezera (GLOF)

Razlika med izbruhom ledeniškega jezera in skalno-ledenim plazom, ki v hipu preide v poplavni tok, ni le terminološka. Pri GLOF vodo dolgo časa zadržuje naravna pregrada, jez pa nato popusti zaradi naraščajočega pritiska, taljenja ledu ali potresa. Pri skalno-ledenem plazu masa ledu in kamenja pade neposredno v strmo dolino, kjer se ob trenju in trku spremeni v hiter tok naplavin, ki doseže dno doline že v prvih minutah, brez opozorilnih znakov počasnega naraščanja vodostaja.

Geomorfologinja Kristen Cook z Univerze Grenoble Alpes v Franciji je analizirala seizmične podatke z območja in ugotovila, da se je ob 8.40 zjutraj nenadoma premaknila velika masa navzdol po pobočju, takoj za tem pa je sledil signal, značilen za poplavo. Ameriški geološki zavod (USGS) je najprej zabeležil potres magnitude 4,4, kasneje pa ugotovil, da je signal povzročil sam plaz, katerega sila je ustrezala magnitudi 5,2. »Ko to povežemo s tem, kar vemo o območju, in s satelitskimi posnetki, pridemo do začetne razlage, da je šlo najverjetneje za skalno-ledeni plaz, ki se je med spustom po dolini spremenil v tok naplavin.« 

Shugar pri tem opozarja na previdnost: količina vode na posnetkih je po njegovi oceni prevelika za stopljen led iz plazu te velikosti, zato ne izključuje dodatnega vira vode, na primer manjšega ledeniškega jezera na poti navzdol. Dokončna slika bo znana šele, ko bodo na voljo jasnejši satelitski posnetki, saj oblačne razmere doslej omejujejo njihovo kakovost.

Kako v resnici nastane izbruh ledeniškega jezera

Ker se izraz GLOF v poročanju o nesreči pogosto uporablja, čeprav ta konkretni dogodek po prvih ocenah ni bil klasičen primer, velja pojav na kratko pojasniti. Himalaja je po taljenju ledenikov posejana s tisoči novonastalih ledeniških jezer, ki jih zadržujejo naravni jezovi iz morenskega materiala, torej nanosov kamenja in gline, ki jih je za sabo pustil umikajoči se ledenik.

Ledenik se umika navzgor in za sabo pušča kotlino, v kateri se nabira taleča voda. Morenski jez je sestavljen iz nestabilnega materiala brez trdne skalne osnove. Sprožilec, na primer plaz, potres ali nenadno taljenje, povzroči val v jezeru ali poka v jezu. Voda prebije pregrado, kar v nekaj urah sprosti na tisoče ali milijone kubičnih metrov vode. Val po strmi dolini nabira blato, skale in les ter se spremeni v uničujoč tok naplavin.

Območje ob reki Bhote Koši je podobno nesrečo doživelo že avgusta 2025, ko je zaradi visokih temperatur čez rob prestopilo ledeniško jezero v Tibetu, kar je zahtevalo devet življenj in poškodovalo most med Nepalom in Kitajsko. Po ugotovitvah Mednarodnega centra za celostni razvoj gorskih območij (ICIMOD) s sedežem v Katmanduju je bil tisti dogodek posledica izpraznitve nadledeniškega jezera severno od Langtang Himala. Da je bil isti rečni sistem v samo štirinajstih mesecih prizadet dvakrat, po oceni strokovnjakov kaže na vse bolj nestabilen ledeni sistem visoke Himalaje.

Podnebne spremembe so pospeševalec

Himalaja se segreva hitreje od svetovnega povprečja, kar znanstveniki že leta označujejo za enega ključnih dejavnikov tveganja za milijone ljudi v dolinah pod ledeniki. Shugar je opozoril, da so satelitski posnetki dan pred nesrečo pokazali hitro upadanje snežne odeje, kar kaže na nenadno segrevanje, ki je verjetno prispevalo k odlomu ledene mase.

Znanstveniki hkrati poudarjajo, da je za dokončno vzročno povezavo med tem dogodkom in podnebnimi spremembami še prezgodaj, jasno pa je splošno ozadje: taljenje permafrosta slabi oprijem skalnih sten, hitrejše taljenje ledu pa povečuje količino vode, ki lahko sodeluje pri tovrstnih plazovih.

Primerjava: Čamoli 2021

Simon Cook je nesrečo primerjal z dogodkom 7. februarja 2021 v indijski zvezni državi Uttarakhand, znanim kot nesreča Čamoli, kjer se je s severne stene vrha Ronti odlomilo okoli 27 milijonov kubičnih metrov skale in ledu. Masa se je v dolinah pod vrhom v nekaj minutah spremenila v izjemno mobilen tok naplavin, ki je prenašal skale s premerom nad 20 metrov in porušil dve hidroelektrarni, umrlo pa je več kot 200 ljudi.

Znanstvena skupina pod vodstvom Shugarja je v reviji Science ugotovila, da je šlo za skalno-ledeni plaz, ne za izbruh ledeniškega jezera. Vzporednica z avgustovsko nesrečo na nepalsko-tibetanski meji po mnenju strokovnjakov ni naključna, gre za isti tip nevarnosti, ki se v visokogorju z umikajočimi se ledeniki pojavlja vse pogosteje.

Mednarodne in humanitarne razsežnosti

Zaradi bližine romarske poti proti gori Kailaš in več pohodniških destinacij je med pogrešanimi nesorazmerno visok delež tujih državljanov, seznam po državah pa je potrdil nepalski turistični urad. Nepalska vlada do četrtka zvečer (27. 8. 2026) še ni uradno zaprosila za mednarodno pomoč, vendar je Avstralija že sporočila, da usklajuje odziv z Nepalom, Združenimi narodi in Rdečim križem. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je pogrešanih tudi skoraj sto kitajskih državljanov v Nepalu.

Izbruh tudi na družbenih omrežjih

Hitrost, s katero so se prve objave na družbenih omrežjih oprijele izraza GLOF, je razumljiva, saj gre za uveljavljen pojav, medtem ko je natančnejša znanstvena slika na voljo šele z zamikom nekaj dni. Veliko je tudi lažnih objav in posnetkov podobnih dogodkov v preteklosti. Zato nepalski primer dobro pokaže, zakaj je pri poročanju o naravnih nesrečah v visokogorju smiselno počakati na neodvisne analize satelitskih in seizmičnih podatkov, preden se dogodek dokončno poimenuje. Ne glede na natančen mehanizem pa ostaja sporočilo znanstvenikov nespremenjeno, nestabilnost visokogorskega ledu v Himalaji narašča, tako da so naselja pod ledeniki vse bolj izpostavljena tveganjem, ki jih dosedanji sistemi opozarjanja še ne zajemajo v celoti.

Izbrano za naročnike
Lov na Stevanovića
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (20. del): Priprave na sestop z oblasti – dvorska opozicija 9: Rezultati dialoga z marksizmom
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nevidna grožnja zdravju na krilih vetra: Apokalipsa sredozemskih požarov in zakaj slovensko nebo (za zdaj) ostaja čisto
  • 17. 08. 2026
Tina Seršen, ki ne preverja, kaj podpiše, je postala vodja pravnega sektorja na Vrtovčevem ministrstvu
  • 27. 08. 2026
Županja o ustavi za prvošolce: Tudi lipa ob rojstvu dobi pomen šele čez leta
  • 27. 08. 2026