Učitelji (levo) ideologijo bi, slovenske ustave ne

Pred dnevi je minister Rončević šokiral javnost – z odločitvijo, da bodo prvošolci ter dijaki prvih letnikov ob vstopu v šolo dobili Ustavo Republike Slovenije, prvošolci pa poleg tega še slovensko zastavico. Ne verjamem, da se je nadejal tako burnega odziva.

Deležen je bil očitkov, da je predrago, da prvošolci še ne znajo brati in da je ustava zanje pretežko čtivo. Pritoževali so se učitelji ter ob kritikah navajali celo, da ustave otrokom ne bodo izročili. Padali so očitki, da gre za ideološko potezo, ki razdvaja narod. Neverjetno; temeljni pravni akt slovenske države naj bi ideološko razdvajal, nobenih očitkov o razdvajanju pa ni bilo ob obisku bivše ministrice na Čebinah ali bivšega predsednika s pripeto rdečo zvezdo na osrednji proslavi ob obletnici osamosvojitve Slovenije ali klanjanju pripadnikov stranke SD Kidriču …

Ob tortici in soku ter rumeni rutici naj bi torej otroci na prvi šolski dan prejeli tudi ustavo. Glede na odpor je videti, kot bi bil prejem ustave za otroka nekaj nevarnega, škodljivega. Pa poglejmo, česa bi se lahko ob tovrstnem darilu bali. Stroškovno je novo darilo primerljivo tortici in soku. Ustava je zagotovo bolj zdrava, saj ne vsebuje sladkorja, glutena ali alergenih snovi. Tudi ne svinjine ali špinače. Ni nevarnosti, da bi se kateri od otrok z njo telesno ali duševno zasvojil ali se zaradi nje zredil. Knjižica je majhna, tako ne bo bistveno posegla v težo otrokove torbe (ki je prvi dan v šoli niti nimajo). Ustava ni pokvarljiva in po določenem času ne bo zasmrdelo iz kakšnega kota. Zaradi nje se otrok ne bo poškodoval in se bo še vedno lahko nemoteno igral zunaj ali udejstvoval v množici krožkov, ki mu jih naprtijo starši. Prejem ustave otroku zagotovo ne bo povečal stresa in obisk pri psihologu ne bo potreben. Ustava tudi ni ideološka, ne indoktrinira in ne širi nestrpnosti.

Ni nevarnosti, da bi se kateri od otrok z ustavo telesno ali duševno zasvojil ali se zaradi nje zredil.

Je pa ustava znak pripadnosti demokraciji in skupnosti. Tudi znak zaupanja otroku. In znak spoštovanja do samostojne Slovenije in vseh, ki so se in se še zanjo trudimo. V njej so zapisana osnovna načela družbene in državne ureditve, tudi pravice in odgovornosti državljanov Republike Slovenije. Ustava je pokazatelj resnosti in je znamenje, da vsi skupaj, tudi najmlajši, ki bodo vedno manj mladi, soustvarjamo življenjski utrip države. Je znak demokracije in zapis temeljev, na katerih naj bi slonela naša država. V čem je torej težava, da je otrokom ne bi izročili? Zakaj se učitelji temu upirajo?

»Znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti so temelj, na katerih gradimo našo prihodnost.«

🎒S temi besedami je dr. Borut Rončevič pospremil sodelovanje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino ter Ministrstva za obrambo, ki bosta otrokom in mladim ob začetku… pic.twitter.com/l08GZpOj9G

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 24, 2026

Ne spomnim se tako množičnega odziva (niti staršev niti učiteljev ali medijev), ko so se v katalogih izobraževanja učiteljev ter v učbenikih za otroke znašle brezplačne in obvezne LGBTQ+ vsebine ter prebujenske agende. Tudi ni zaznati tako množičnega nasprotovanja učiteljev in staršev strmenju otrok v razne zaslone, čeprav je dokazano, da je škodljivo. Ko sindikalisti učiteljem v roke tiščijo obrazce za podpis zahteve za referendume proti sedanji oblasti in jih pri tem grobo zavajajo, se ti ne upirajo in niti ne preverjajo, za kaj sploh gre, pač pa (slepo) podpišejo. Ali se ti učitelji oglasijo, ko se od njih zahteva znanje albanščine? Toda glasni so, ko bi otrokom podali temelje demokracije v Sloveniji.

Kdo so ti učitelji? Resnično me zanima, kako tak učitelj otrokom razloži proces osamosvajanja Slovenije. Kako jim pojasni, da prava demokracija temelji na ravnotežju med pravicami posameznika in njegovo odgovornostjo do drugih in do skupnosti? S kakšnim odnosom jih uči slovenske himne ali jih poučuje o slovenskem grbu in slovenski zastavi? Kako tak učitelj otroke vzgaja za pozitiven odnos do demokracije in do Slovenije? Kako jih uči imeti rad slovenski jezik in slovensko kulturo, poznati slovensko zgodovino, geografijo in običaje, spoštovati velikane slovenske kulture, znanosti in tehnike? Kdo vzgaja naše otroke, ki bodo čez desetletje ali dve krojili naše življenje?

Vzrok takšnega stanja je zelo jasen; izobraževanje učiteljev je bilo vedno pod strogim nadzorom struktur iz komunističnih časov. Te pa niso promovirale demokracije, pač pa diktaturo pravih. Do danes se to v svojem bistvu ni spremenilo. Na zunaj je dobilo drugačno obliko in barvo, sámo jedro pa je ostalo in je nenačrtovano ponovno prišlo na površje v teh dneh. Ob peščici izredno dobrih in zavednih učiteljev je množica takih, ki ne čutijo z demokracijo in s slovensko državo, ki se tega očitno sramujejo in raje svojo besedo zastavijo proti njej. Verjetno niso zgolj sami krivi; tako so bili vzgajani od vrtca do fakultete, kasneje pa za to držo s strani leve politike in njihovih omrežij pogosto nagrajeni. To sedaj znajo, to so oni.

Je pa to alarm za novo vlado in izjemno velik izziv za kabinet ministra Rončevića. Sistem je potreben spremembe v smeri demokracije na celi vertikali. Če ne bomo vzgajali odgovornih in do demokracije ter slovenstva spoštljivih otrok, se nam slabo piše. To pa z učitelji, ki se upirajo že izročitvi slovenske ustave otrokom, nikakor ni možno doseči. Bi moral minister razmisliti, ali tak učitelj sploh lahko poučuje in pomembno sooblikuje prihodnost slovenskega naroda?

Če ne bomo vzgajali odgovornih in do demokracije ter slovenstva spoštljivih otrok, se nam slabo piše.

Naši otroci potrebujejo učitelje, ki imajo poleg strokovnega znanja in človeškega čuta globoko v srcu radi Slovenijo in spoštujejo demokratična načela. Samo taki učitelji bodo lahko zgled spoštljivega odnosa do slovenskih simbolov, samo taki bodo z ljubeznijo govorili o gradnikih slovenstva, o lepotah jezika, kulture in narave ter o odgovornosti, ki jo ima do naše skupne države vsak od nas. Samo učitelj, ki ima Slovenijo zares rad, bo tudi prvošolčku znal slovensko ustavo izročiti tako, da bo otrok to knjižico z dvignjeno glavo prinesel domov, jo ponosno pokazal staršem ter jih prosil, da mu kaj iz nje razložijo.

(D266, 3)

Samo učitelj, ki ima Slovenijo zares rad, bo tudi prvošolčku znal slovensko ustavo izročiti tako, da bo otrok to knjižico z dvignjeno glavo prinesel domov, jo ponosno pokazal staršem ter jih prosil, da mu kaj iz nje razložijo.