Slovenija blokirala skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah

Slovenija prejšnji teden ni podprla predlagane skupne izjave vseh 27 držav članic Evropske unije o izraelskem načrtu za gradnjo več kot 1.200 stanovanjskih enot na območju E1 na Zahodnem bregu. Ker je za skupno izjavo EU potrebna soglasna podpora vseh članic, je bila namesto nje objavljena le izjava visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas. Odločitev je v Sloveniji sprožila številne politične odzive in vprašanja o prihodnji usmeritvi slovenske zunanje politike.

Dogajanje je zanimivo predvsem zato, ker Slovenija sicer praviloma podpira skupna stališča Evropske unije do izraelsko-palestinskega konflikta. Tokrat pa je Ljubljana ocenila, da nova izjava ne bi prinesla dovolj velike dodane vrednosti glede na že sprejeta evropska stališča.

Kaj je projekt E1 in zakaj je tako pomemben?

Območje E1, ki leži med Jeruzalemom in izraelsko naselbino Maale Adumim, je že več let eno najbolj občutljivih območij izraelsko-palestinskega konflikta. 

Izraelski načrti za gradnjo več kot 1.200 stanovanjskih enot so zato sprožili ostre odzive mednarodne skupnosti. Kritiki projekta opozarjajo, da bi nova gradnja lahko pomembno spremenila geografsko podobo območja in otežila povezovanje palestinskih območij na Zahodnem bregu.

Med najpogostejšimi opozorili so:

• nevarnost fizične razdelitve Zahodnega brega na dva dela,
• dodatno oteževanje povezave med vzhodnim Jeruzalemom in preostalim palestinskim ozemljem,
• zmanjševanje možnosti za vzpostavitev palestinske države,
• dodatno oteževanje uresničitve rešitve dveh držav.

Evropska unija že vrsto let izraža nasprotovanje širjenju izraelskih naselbin na območjih, ki jih Palestinci vidijo kot del svoje prihodnje države, pri čemer se sklicuje tudi na mednarodno pravo.

Zakaj Slovenija izjave EU27 ni podprla?

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je potrdilo, da Slovenija predlaganega besedila ni podprla. Razlogi, ki jih navaja vlada, so predvsem povezani z že sprejetimi evropskimi stališči.

V Ljubljani opozarjajo, da je Evropska unija svoje stališče do projekta E1 že jasno zapisala v junijskih sklepih Evropskega sveta. Po oceni slovenske vlade zato nova skupna izjava ne bi prinesla bistvene dodane vrednosti.

Slovenija obenem poudarja, da njeno stališče do vprašanja ni spremenjeno. Še naprej podpira spoštovanje mednarodnega prava ter rešitev izraelsko-palestinskega konflikta po načelu dveh držav.

Vlada opozarja tudi na skupno izjavo več evropskih voditeljev, objavljeno 20. avgusta, ki jo je podprla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ključni argument vlade je torej, da ni šlo za spremembo slovenske zunanje politike, temveč za proceduralno odločitev o tem, ali je nova izjava sploh potrebna.

Kaj je povedala Kaja Kallas?

Ker med državami članicami ni bilo potrebnega soglasja, skupna izjava EU27 ni bila sprejeta. Evropska služba za zunanje delovanje je nato objavila izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas. Ta je Izrael pozvala, naj umakne razpis in ustavi nadaljnje širjenje naselbin. Opozorila je tudi na nevarnost dodatne fragmentacije palestinskega ozemlja.

Čeprav izjava Kallasove ni enaka skupnemu stališču vseh 27 držav članic, je njeno sporočilo politično pomembno. Kaže namreč, da v institucijah Evropske unije še naprej obstaja izrazito nasprotovanje načrtom, ki bi lahko dodatno spremenili razmere na Zahodnem bregu.

Pirc Musarjeva: Slovenija bi morala izjavo podpreti

Odločitev vlade je sprožila odzive tudi v slovenski politiki. Predsednica republike Nataša Pirc Musar meni, da bi morala Slovenija predlagano izjavo podpreti. Pri tem poudarja pomen enakih meril pri presoji spoštovanja mednarodnega prava.

Po njenem mnenju širjenje izraelskih naselbin zmanjšuje možnosti za trajno rešitev konflikta in s tem tudi možnosti za dolgoročni mir. Njeno stališče tako predstavlja drugačen pogled od razlage vlade, ki poudarja predvsem že sprejeta evropska stališča in vprašanje dodane vrednosti nove izjave.

SD zahteva pojasnila vlade

V Socialnih demokratih od vlade zahtevajo dodatna pojasnila, zakaj Slovenija izjave ni podprla. V stranki opozarjajo na navidezno neskladje med junijskimi sklepi Evropskega sveta, s katerimi je Slovenija soglašala, in tokratno odločitvijo.

Vprašanje, ki se zato postavlja, je preprosto: če Slovenija že podpira evropsko stališče glede projekta E1, zakaj ni podprla tudi nove skupne izjave, ki je opozarjala na isto vprašanje?

Vlada na to odgovarja, da podpora že sprejetim sklepom ostaja nespremenjena, nova izjava pa po njeni presoji ni bila potrebna.

Najostrejši odzivi iz Levice in Svobode

Najostrejša politična kritika je prišla iz vrst Levice in Gibanja Svoboda. Poslanka Levice Nataša Sukič je predsednika vlade označila za »novega Orbana« in odločitev povezala tudi z afero izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube.

Tudi v Gibanju Svoboda so bili do premierja ostri. Vladi so med drugim očitali, da naj bi izraelski vladi vračala usluge, povezane z volilno kampanjo. Pri tem je treba poudariti, da za takšne politične očitke opozicijske stranke niso predstavile dokazov, ki bi potrjevali neposredno povezavo med odločitvijo vlade glede izjave EU in morebitnimi domnevnimi uslugami.

Stranka Resnica odločitve ni komentirala, saj gre za področje, ki je v pristojnosti vlade. Vlada vztraja, da odločitev ne pomeni spremembe slovenske zunanje politike. Slovenija po njenem ostaja zavezana mednarodnemu pravu in rešitvi dveh držav.

Toda politični odzivi kažejo, da je odločitev mogoče razumeti tudi širše.

Slovenija je namreč s tem, ko ni podprla skupnega besedila, preprečila njegovo objavo v imenu vseh 27 držav članic. To je pomembno že zaradi samega načela soglasja v skupni zunanji in varnostni politiki EU.

Ne glede na to, ali je bil razlog za odločitev vsebinske ali predvsem proceduralne narave, je bil učinek jasen: EU27 ni mogla nastopiti z enotno izjavo. Zakaj je to pomembno za Slovenijo?

1. Vprašanje evropske enotnosti: Evropska unija želi na področju zunanje politike nastopati enotno. Kadar ena država članica ne podpre skupnega besedila, je to zato diplomatsko pomembno. Slovenija je v preteklosti praviloma podpirala skupna zunanjepolitična stališča EU, zato je tokratna odločitev pritegnila posebno pozornost.
2. Signal o slovenski zunanji politiki: Vlada odločitev predstavlja kot nadaljevanje dosedanje politike in kot oceno, da nova izjava ni potrebna. Opozicija pa v njej vidi drugačen signal. Prav razlika med tema interpretacijama je postala eno osrednjih vprašanj domače politične razprave.
3. Izjemna občutljivost izraelsko-palestinskega vprašanja: Izraelske naselbine so eno najbolj občutljivih vprašanj mednarodne politike. Vsaka odločitev evropskih držav ima zato lahko večjo diplomatsko težo, kot bi jo imela pri manj občutljivih vprašanjih. Projekt E1 je posebej pomemben zaradi svoje geografske lege in posledic, ki bi jih morebitna gradnja lahko imela za prihodnjo podobo Zahodnega brega.
4. Nova fronta notranjepolitičnega obračunavanja: Odločitev je že postala predmet političnega obračunavanja med vlado in opozicijo. Medtem ko vlada govori o kontinuiteti slovenske politike in nepotrebnem podvajanju že sprejetih stališč, opozicija odločitev predstavlja kot odmik od evropske enotnosti. Ob tem so se pojavili tudi precej težki politični očitki, za katere pa niso bili predstavljeni dokazi.

Slovenija med evropsko enotnostjo in lastno presojo

Primer E1 tako ni pomemben zgolj zaradi izraelsko-palestinskega konflikta. Odpira tudi vprašanje, kakšno težo ima pri skupni evropski zunanji politiki samostojna presoja posamezne države članice.

Slovenija se je odločila, da nove skupne izjave ne bo podprla, čeprav ostaja pri že sprejetih evropskih stališčih. Vlada s tem sporoča, da odsotnost podpore eni konkretni izjavi ne pomeni spremembe odnosa do vprašanja izraelskih naselbin. Kritiki pa opozarjajo, da ima lahko tudi proceduralna odločitev vsebinske in diplomatske posledice.