Premier Janša: Slovenijo smo umaknili iz začaranega kroga

Janša po kritikah Svobode, SD in Levice zavrnil očitke o slovenski zunanji politiki. Vlada pojasnjuje, da nova skupna izjava EU o izraelskih naselbinah ne bi prinesla dodatne vrednosti, opozicija pa zahteva nujno sejo pristojnih parlamentarnih odborov.

Premier Janez Janša se je odzval na ostre kritike opozicijskih strank in predsednice republike Nataše Pirc Musar zaradi odločitve Slovenije, da ne podpre predlagane skupne izjave vseh 27 članic EU glede izraelskih načrtov za gradnjo novih stanovanjskih enot na Zahodnem bregu. Po poročanju bruseljskega portala EUobserver naj bi prav slovensko nasprotovanje preprečilo sprejetje skupne izjave EU. Pozneje se je izkazalo, da predloga ni podprla tudi Češka.

Janša je na omrežju X odločitev vlade zagovarjal precej neposredno. Po njegovih besedah Slovenija ni naredila ničesar drugega, kot da se je umaknila iz »začaranega kroga« politike, ki naj bi zaradi nenehnih in po njegovem mnenju nesorazmernih obsodb Izraela zmanjševala kredibilnost države. »Pravzaprav smo samo umaknili Slovenijo iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo.«

Pravzaprav smo samo umaknili Slovenijo iz začaranega kroga izgubljanja kredibilnosti pri nenehnih neproporcionalnih obsodbah Izraela za vsako potezo. Medtem ko bruseljska birokracija ostaja tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani… https://t.co/DDu66XtT6v

— Janez Janša (@JJansaSDS) August 27, 2026

Janša: EU zaradi dvojnih meril izgublja vpliv

Premier je bil kritičen tudi do širše zunanje politike Evropske unije. Opozoril je na razliko med odzivi Bruslja na različne konflikte in krize po svetu.

Po njegovem mnenju evropska birokracija pogosto zelo hitro reagira na poteze Izraela, medtem ko je njen odziv na druga, po njegovem mnenju še hujša dogajanja, precej šibkejši.

Janša je med drugim izpostavil nasilje nad kristjani v Nigeriji, Hamasove napade, dogajanje v Iranu in naraščajoči antisemitizem v Evropi. Prav uporabo dvojnih meril vidi kot enega od razlogov, zaradi katerih je evropska zunanja politika izgubila del svoje teže. »Medtem ko že ena sama beseda predsednika ZDA lahko povzroči spremembo cen energentov, prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ali rešujejo ničesar,« je zapisal.

Njegovo sporočilo je tako širše od samega vprašanja izraelskih naselbin: Slovenija po njegovi oceni ne sme podpirati vsakega novega evropskega političnega sporočila zgolj zato, da bi bila del skupnega konsenza.

MZEZ: Slovenija podpira mednarodno pravo in rešitev dveh držav

Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so za Siol pojasnili, da Slovenija predlagane izjave EU27 po opravljenih posvetovanjih ni podprla. Ob tem poudarjajo, da se slovensko stališče glede izraelsko-palestinskega vprašanja ni spremenilo.

Slovenija po navedbah ministrstva podpira spoštovanje mednarodnega prava in rešitev dveh držav, ki mora upoštevati legitimne interese obeh strani.

Ključni argument vlade je, da nova izjava v tem trenutku ne bi prinesla dodatne vrednosti. Evropski svet je svoje stališče glede projekta E1 že izrazil v junijskih sklepih, 20. avgusta pa je bila objavljena tudi izjava skupine evropskih voditeljev.

Evropska služba za zunanje delovanje je zato objavila izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas, ne pa skupne izjave vseh 27 držav članic.

Opozicija: Slovenija si ne sme privoščiti osamitve

Odločitev vlade je sprožila oster odziv opozicijskih strank Gibanja Svoboda, SD in Levice. Njihove poslanske skupine so napovedale zahtevo za nujno sejo parlamentarnih odborov za zunanjo politiko in evropske zadeve. Od vlade želijo pojasnila, zakaj Slovenija predloga ni podprla in kakšni so bili razlogi za takšno odločitev.

V opoziciji menijo, da bi morala Slovenija pri vprašanju širjenja izraelskih naselbin nastopiti skupaj z drugimi članicami EU. Kritike so letele tudi na račun nove zunanjepolitične usmeritve vlade.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prav tako ocenila, da bi morala Slovenija podpreti skupno izjavo EU glede nadaljnjega širjenja izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Tako se je vprašanje zunanjepolitičnega sporočila EU hitro spremenilo v domači politični spor o tem, kakšno vlogo naj ima Slovenija v evropski zunanji politiki.

Mednarodno pravo ni stvar politične izbire. Velja enako za vse. Slovenija mora zato podpreti jasno evropsko stališče glede širjenja izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Pri mednarodnem pravu ne sme biti dvojnih meril.

Izjava ⬇️ https://t.co/skGpq2WPfo

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) August 26, 2026

E1 – zakaj je območje tako pomembno?

V ozadju spora je izraelski projekt E1 na Zahodnem bregu, kjer je Izrael objavil razpis za gradnjo približno 1.200 stanovanjskih enot za izraelske naseljence. Območje ima velik strateški pomen, saj bi njegova pozidava po ocenah kritikov dodatno otežila ozemeljsko povezanost palestinskih območij na Zahodnem bregu in s tem možnost oblikovanja prihodnje palestinske države.

Prav zato je Evropska unija do izraelske politike naseljevanja na Zahodnem bregu tradicionalno kritična.

Vendar Janša in vlada tokrat poudarjata predvsem vprašanje učinkovitosti evropske zunanje politike. Po njunem mnenju zgolj ponavljanje političnih izjav brez konkretnih posledic ne krepi vpliva EU.

Janša postavlja vprašanje evropske kredibilnosti

Premierjeva reakcija zato predstavlja tudi širšo kritiko načina delovanja Evropske unije. Janša ne zanika pomena mednarodnega prava ali rešitve dveh držav. Nasprotno; vlada izrecno poudarja, da Slovenija ti stališči podpira. Sporno je predvsem vprašanje, ali je potrebna še ena skupna izjava EU, če je bilo stališče glede konkretnega projekta že izraženo.

Premier pri tem odpira vprašanje, ki presega izraelsko-palestinski konflikt: koliko vpliva ima lahko EU, če svojo zunanjo politiko gradi predvsem na izjavah, ki nimajo konkretnih posledic? Prav na tej točki se stališča slovenske vlade in opozicije najbolj razlikujejo.

V ospredju tudi Golob in očitek o dvojnih merilih

V razpravo se je vključil tudi nekdanji premier Robert Golob, ki je v preteklosti javno ostro kritiziral izraelsko ravnanje na palestinskih območjih.

Davčni svetovalec Rok Snežič je medtem policijo seznanil s sumom kaznivega dejanja v zvezi z Golobovo objavo na Facebooku. Pristojne je pozval, naj preverijo, ali bi lahko njegove javne izjave o Izraelu pomenile kaznivo dejanje sramotitve tuje države po 164. členu Kazenskega zakonika.

Snežič je kot sporne navedel Golobove izjave, da Izrael »krade zemljo«, »uničuje nedolžna človeška življenja« in »ruši domove«. Pri tem je pozval pristojne organe, naj presodijo, ali so izpolnjeni zakonski znaki katerega od kaznivih dejanj.

Gre za ločeno vprašanje, vendar se umešča v širši politični spor o odnosu Slovenije do Izraela in palestinskega vprašanja.

Odločitev, ki odpira širšo razpravo

Za opozicijo je slovenska odločitev problematična predvsem zato, ker naj bi Slovenija s tem odstopila od skupnega evropskega nastopa. Za vlado pa je bistvo ravno nasprotno: Slovenija naj bi s samostojnim odločanjem preprečevala nadaljevanje politike, ki po Janševih besedah zmanjšuje njeno kredibilnost.

Premier je svoje stališče strnil v oceni, da je Slovenija z odločitvijo zgolj izstopila iz »začaranega kroga«. O tem, ali gre za odgovorno zunanjo politiko ali za nepotrebno oddaljevanje od evropskega konsenza, bo zdaj odločala predvsem politična razprava v Sloveniji. Opozicija je namreč že napovedala nujno sejo pristojnih parlamentarnih odborov, kjer bo morala vlada svojo odločitev podrobneje pojasniti.