Pirc Musarjeva kritična do vlade, Janša pa jasno: »Osamosvojitvena Slovenija nikoli več ne bo nastavila drugega lica«

Slovesnost ob dnevu državnosti je tokrat minila predvsem v znamenju domoljubja, ki je zaznamovalo tako scenarij v celoti kot tudi posamezne nastope glasbenikov, plesalcev, sodelujočih pripadnikov Slovenske vojske in drugih. Razlike pa so se pokazale zlasti v sporočilih osrednjih govornikov. Če je predsednica republike Nataša Pirc Musar na več mestih izrazila kritično ost zoper delovanje in načrte aktualne desnosredinske vlade, pa je premier Janez Janša poudaril: osamosvojitvena Slovenija nikoli več ne bo nastavila drugega lica. Pozval je k sodelovanju političnih sil, saj je prav v obdobjih sodelovanja Slovenija napredovala bolj kot kdajkoli v njeni zgodovini. 

🇸🇮 HVALA!

Iskrena zahvala vsem, ki ste doma, v zamejstvu in po svetu kakorkoli sodelovali pri nastanku samostojne Slovenije in temeljev naše svobodne demokratične družbe.

Hvala pripadnikom Teritorialne obrambe, policije, civilne obrambe, hvala vsem, ki ste v odločilnih… pic.twitter.com/6yyHNYT7VN

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 24, 2026

Gre za Slovenijo! 🇸🇮 pic.twitter.com/JTQYnT38WU

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 24, 2026

Prelet letal, topovske salve

Večer je odprl prihod najvišjih funkcionarjev, med njimi predsednika vrhovnega sodišča Damjana Oroža, predsednika DS Marka Lotriča, predsednika vlade Janeza Janše in predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića ter njihovih soprog,

Prizorišče so preleteli helikopterji in letala Slovenske vojske ter služb za zaščito in reševanje. Na Ljubljanskem gradu je zaplapolala slovenska narodna zastava, ista, ki so jo 12. junija leta 1991 gorski reševalci razvili na vrhu Triglava. Prav z gradu so nato zadonele topovske salve, na Trgu republike pa slovenska in evropska himna.

Govora: politično proti državniškemu

Iz nagovorov osrednjih govorcev, predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednika vlade Janeza Janše, je bilo mogoče dokaj jasno razbrati bistvene razlike. Prvi je bil bolj ali manj političen, kritičen do aktualne vlade, zaradi česar si je predsednica prislužila tudi več žvižgov iz občinstva. Janšev govor je bil bistveno bolj državniški in v znamenju pozivov k sodelovanju, predvsem pa s sporočilom, da osamosvojitvena Slovenija nikoli ni bila poražena, pač pa je le čakala, da se ponovno dvigne; in ta trenutek je prišel.

Predsednica je spomnila na čas plebiscita in poudarila, da bi nas enotnost v odločitvi za neodvisnost morala za večno utrditi kot skupnost. A kot je ocenila Pirc Musarjeva, je odgovorno priznati, da izgradnja naše skupnosti še ni končana, saj da nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot in v viziji razvoja, krepi se medsebojno nezaupanje.

Ko 🇸🇮 praznuje 35 let samostojnosti

Srečno 🇸🇮! pic.twitter.com/jnmsZ17mh2

— Albin Vrabič (@AVrabic) June 24, 2026

Predsednica o revanšizmu

Obregnila se je ob maščevalnost in revanšizem, ob nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij. Strokovna in osebna kompetentnost po njenih besedah nista ključni merili za zasedbo številnih, ne le vodilnih delovnih mest, pač pa kot merilo prepogosto prevlada politična pripadnost.

Ozrla se je tudi v polpreteklo zgodovino in se vsaj v besedah zavzela za dostojanstveno slovo od še nepokopanih pomorjenih v bratomorni vojni. »Omogočimo jim ga brez političnih preigravanj, brez delitev, z dogovorom vseh, desnih, levih in tistih na sredini, skupaj,« je pozvala. Po njenih besedah je prav letošnje leto primeren trenutek, da se v zgodovinske knjige vpišemo »kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti«.

Puščice Pirc Musarjeve zoper vlado

Nanizala pa je nekaj predpogojev za vsestranski razvoj Slovenije. Prvi je po njenih besedah sistem zavor in ravnovesij, ki mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost ali celo zlorabo politične moči. V sistem v širšem pomenu sodijo tudi neodvisne nadzorne institucije, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec in varuh človekovih pravic.

Kot drugi pogoj je predsednica navedla gospodarstvo in socialno državo kot tesno povezan del razvojne celote, pri čemer se je obregnila ob »demoniziranje« davkov. Seveda je s tem namignila na vladne načrte zniževanja obremenitev gospodarstva in državljanov. »Za razvoj naše skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena,« je pripomnila.

Žvižgi za predsednico

Pirc Musarjeva je izpostavila še pomen kakovostnega javnega šolstva in neodvisnih medijev, del občinstva pa se ni mogel zadržati in je izžvižgal več delov nagovora, v katerem je govorila o pomenu nevladnih organizacij in spreminjanju javnih medijev v državne.

Zavzela se je tudi za krepitev obrambne sposobnosti Slovenije, hkrati pa poudarila, da je ljubezen do domovine »naše najmočnejše orožje«. »Najtežje je premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje,« je dejala in izrazila hvaležnost pripadnikom vseh delov slovenske družbe, od Teritorialne obrambe do policije in civilistov sodelovali v boju za neodvisnost.

Lagal bi, če bi rekel, da v vsem skupaj ne vidim določene ironije. Nekaj trenutkov pred žvižgi je @nmusar govorila o pomenu kritične civilne družbe in spoštovanju različnih glasov.
Ko pa so ljudje to izrazili, je postalo jasno, da so nekateri glasovi očitno bolj zaželeni od…

— Andrej Poglajen (@poglajen) June 25, 2026

Janša: Vedeli smo, da bomo zmagali

Teh se je v svojem nagovoru spomnil tudi predsednik vlade Janša. Spomnil je na čas, ko je bilo poleg enot Teritorialne obrambe in politike slovensko samostojnost pripravljeno braniti tudi na tisoče prostovoljcev, pa zanje na začetku agresije JLA preprosto ni bilo dovolj orožja.

»Celo najmlajši so se hoteli boriti za domovino. Zato smo vedeli, da bomo na koncu ne glede na vse zmagali,« je poudaril Janša in izrazil zahvalo vsem, ki so kakor koli sodelovali pri nastajanju samostojne države.

Besede o samostojnosti še niso samoumevne

Svoj nagovor je predsednik vlade zasnoval okoli prvega odstavka prve točke temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije: »Slovenija je samostojna in neodvisna država.« Kot je poudaril, gre za najpomembnejši stavek katerega koli političnega ali pravnega akta v slovenski zgodovini: »S tem stavkom smo v ustavni obliki uresničili plebiscitno voljo ljudstva, ki jo je pol leta prej dr. Jože Pučnik strnil v besedah: 'Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo'.«

Te besede bi morali postati samoumevne, a žal še niso. Smo namreč država, v kateri smo morali kar dvakrat ustanavljati Muzej slovenskega osamosvojitve. Slovenija je edinstvena po tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države, je opomnil.

Poseben razlog za optimizem danes po njegovih besedah predstavlja mlada generacija, saj vse bolj kaže zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri. To je dobro znamenje, saj lahko narod, katerega mladi rod prevzema odgovornost za skupno prihodnost in se hkrati zaveda svoje identitete, v prihodnost zre z večjim zaupanjem.

Čas, da si nalijemo čistega vina

Po 35 letih življenja v samostojni državi smo lahko po oceni Janše z marsičem zadovoljni. Ključni dejavniki napredka v minulih desetletjih so bili predvsem trdoživo slovensko gospodarstvo, lokalna samouprava in seveda slovenska družina. V določeni meri smo uspeli izboljšati tudi kakovost življenja. A ne dovolj in s tem ne moremo biti zadovoljni. Glavni oviri za hitrejši razvoj vidi predvsem v pretirani centralizaciji in birokratizaciji.

Po 35 letih samostojnega življenja je prav, da se veselimo, a tudi da si »nalijemo čistega vina«, je nadaljeval Janša. Pred nami so namreč resni izzivi; ob stanju v javnih blagajnah, previsokih davkih tudi javna, energetska in prehranska varnost. Za uspešen spopad z njimi pa potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne ustavne dopolnitve, med drugim za davčno sidro in za spremembo volilnega sistema, je nanizal.

Najuspešnejše obdobje sodelovanja

Ljudje smo različni in v demokratični družbi tako mora biti. Toda zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih obstanka in razvoja vendarle treba stopiti skupaj, je poudaril. Pretirane delitve in izključevanja za vsako ceno na koncu niso dobre za nikogar.

To se je izkazalo tudi v dveh polčasih slovenske zgodovine. V prvem je Slovenija v velikem zaletu hitro napredovala in po kupni moči leta 2008 dosegla 91 odstotkov evropskega povprečja. Prav obdobje sodelovanja v obliki partnerstva za razvoj med letoma 2006 in 2008 pa je bilo za Slovenijo celo najuspešnejše od osamosvojitve do današnjih dni.

Zadihajmo z obema kriloma pljuč

V drugem polčasu, ki ga je zaznamovalo izključevanje, pa se ni premaknila več nikamor in ostaja na dobrih 90 odstotkih. »Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet,« je opozoril. Izključevanje po njegovih besedah ni izročilo slovenske osamosvojitve. To ni pot, ki bi nas lahko popeljala naprej, zlasti ne v aktualnem mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo bolj zahtevno od tistega pred 35 leti.

Zadihati moramo »z obema kriloma naših pljuč«, vzpostaviti enakost pred zakonom in graditi skupnost, v kateri »bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh«. »Naš cilj je Slovenija, ki ima pogum, ambicije in znanje, da cilje doseže,« je nanizal Janša in dodal, da za takšno Slovenijo ni nedosegljivih stvari.

Kot je dodal, pa zgodovina tudi uči, da je lahko tisti, ki izključuje, na koncu tudi sam izključen. »In osamosvojitvena Slovenija ne bo nikoli več nastavljala še drugega lica,« je poudaril in požel aplavz občinstva. Osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli premagana, pač pa je preprosto čakala na trenutek, da se ponovno dvigne. »In ta trenutek je prišel,« je dejal.

"Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo."
Janšo pri po tem stavku prekine glasen aplavz, pomembneži prvi vrsti pa:
Predsednica - ne ploska
Kučan - ne ploska
Mufti - ne ploska
Pravoslavni šef: se najprej začne praskati po bradi, potem pa si z roke zaposli s čiščenjem hlač. pic.twitter.com/KlSZCvH0GF

— Mojca 🇸🇮 🇺🇦 (@MojcaPravica) June 24, 2026

Za spomenik osamosvojitvi

Zavzel se je tudi, da bi ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu Republike končno odkrili tudi spomenik slovenski osamosvojitvi, na katerem bo skupaj z besedami dr. Pučnika zapisan tudi najpomembnejši stavek iz naše zgodovine: »Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država«.

Rdeča nit domoljubje 

Slovesnost so zaznamovale domoljubne pesmi, ki so jih izvajali tudi otroški zbori in narodnozabavne zasedbe, poseben ton proslavi pa so dodali še črnobeli posnetki iz konca 80. in začetka 90. let, ki so tako navzoče na slovesnosti kot tiste, ki so jo spremljali prek zaslonov, spomnili na z zlatimi črkami zapisan čas slovenske zgodovine.

35 let samostojnosti republike 🇸🇮

🇸🇮 je potrebovala @vladaRS @JJansaSDS kot Sahara vodo pic.twitter.com/yfsdol66a3

— Albin Vrabič (@AVrabic) June 24, 2026

Fantastičen zaključek končno domoljubne proslave!

Bravo @IPirkovic

🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮🇸🇮 pic.twitter.com/5fGhVyAANF

— Albin Vrabič (@AVrabic) June 24, 2026