Vlada potrdila predlog za brezplačni bančni paket

Vlada je potrdila predlog zakona, ki bi prejemnikom rednih dohodkov zagotovil brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev, uredil dostop do gotovine in ponudnike blaga ter storitev zavezal k sprejemanju vsaj enega elektronskega plačilnega sredstva. Z uredbo je natančneje določila območje pokopa žrtev iz prikritih grobišč na ljubljanskih Žalah. V odgovoru na opozorila fiskalnega sveta so v vladi predstavili načrtovane ukrepe na področju socialnih transferjev, osebne asistence, boleznin in zamika investicij s skupnim finančnim učinkom 340 milijonov evrov.

Vlada Republike Slovenije je na današnji 19. redni seji potrdila predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev ter ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Z njim bi podrobneje uredili izvajanje pravice do uporabe gotovine, zapisane v 74. a-členu ustave, in potrošnikom z rednimi prejemki omogočili brezplačno uporabo osnovnih plačilnih storitev. Do brezplačnega paketa bi bili upravičeni potrošniki, ki na plačilni račun prejemajo ali bodo prejemali redne prejemke, denimo plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo. Paket bi vključeval odprtje, vodenje in zaprtje računa, izdajo in uporabo debetne kartice ter spletno in mobilno bančništvo.

Brezplačni bi bili še prilivi v evrih iz Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter pologi in dvigi gotovine v poslovalnicah ali na bankomatih banke, pri kateri bi imel potrošnik tak račun. Za upokojence in ranljive skupine je predviden razširjeni paket z najmanj desetimi brezplačnimi kreditnimi plačili, vključno s trajnimi nalogi, ali direktnimi obremenitvami znotraj Evropske unije mesečno.

Gotovinska točka v vsaki občini

Predlog določa, da bi morala mreža gotovinskih točk najmanj 95 odstotkom prebivalcev omogočati dostop do gotovine največ pet kilometrov po cesti od središča naselja. V vsaki občini bi morala biti vsaj ena gotovinska točka, ki ne bi bila zgolj alternativna točka ali mobilna poslovalnica. V naseljih z več kot tisoč prebivalci bi moral biti bankomat največ pet kilometrov od središča naselja, v naseljih z več kot tri tisoč prebivalci pa v tej cestni razdalji še bančna ali poštna poslovalnica. Mrežo bi lahko dopolnjevali trgovci in drugi ponudniki storitev, pri katerih bi bilo mogoče dvigniti gotovino tudi brez nakupa, denimo v trgovini ali na bencinskem servisu.

Predlog bi ponudnike blaga in storitev zavezal k sprejemanju gotovine, pri čemer določa izjeme, med drugim za prodajo na daljavo, pomanjkanje drobiža in nesorazmerno plačilo z velikimi bankovci. Izjema za prodajna mesta brez osebja ne bi veljala za parkomate in avtomate za posredno plačevanje storitev javnega potniškega prometa. Ponudniki bi morali omogočiti še vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo, kar bi lahko bila kartica, Flik ali bančno nakazilo. Izjeme so predvidene med drugim v prvem letu poslovanja, pri letnih prihodkih do 20.000 evrov, dobrodelni oziroma nepridobitni prodaji in objektivnih tehničnih ovirah.

Banke so opozorile na stroške

V Združenju bank Slovenije so med javno obravnavo podprli cilj ohranjanja dostopnosti gotovine, ob predlaganih obveznostih pa opozorili na stroške zagotavljanja mreže in brezplačnih storitev. Zavzeli so se za dolgoročno vzdržno ureditev ter izpostavili, da je osnovni plačilni račun že urejen z veljavno zakonodajo. Po avgustovskem poročanju Info360 so bančniki opozorili, da bi lahko stroške brezplačnih storitev nadomestili z višjimi cenami drugih storitev, omenjali pa so tudi možnost ustavne presoje predlaganih rešitev.

Minister za finance Andrej Šircelj je po poročanju STA danes poudaril, da banke poleg finančne opravljajo širšo družbeno vlogo. Po njegovih besedah se je število bankomatov od leta 2011 zmanjšalo za približno 30 odstotkov, število bančnih poslovalnic pa za približno polovico. Predlog zakona mora sprejeti še državni zbor. Večina določb bi se začela uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona, za zagotovitev elektronskega plačevanja pa je predviden enoletni rok.

Vlada določila območje pokopa na Žalah

Vlada je sprejela uredbo o podrobnejši določitvi območja pokopa posmrtnih ostankov žrtev na pokopališču Žale na območju Mestne občine Ljubljana. Z navedbo zemljiških parcel v katastrski občini Bežigrad, ki so namenjene pokopališki dejavnosti, je natančneje opredelila prostor za izvedbo pokopa. Uredba je namenjena izvajanju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je med drugim uredila identifikacijo žrtev z analizo DNK ter prenos in pokop neidentificiranih žrtev na ljubljanskih Žalah.

Kot smo na Domovini poročali septembra, je državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Vida Čadonič Špelič takrat pojasnila, da so bile pravne podlage za pokop pripravljene, z Mestno občino Ljubljana pa bi morali določiti še natančno lokacijo. Na občini so zahtevali ustavno presojo zakonske ureditve in začasno zadržanje njenega izvajanja. »Nepopravljiva škoda se dogaja že 81 let žrtvam in njihovim svojcem,« je poudarila Čadonič Špelič in napovedala uporabo drugih pravnih sredstev, če bi na občini vztrajali pri nasprotovanju. Ljubljanski župan Zoran Janković je pokopu žrtev na Žalah nasprotoval že pred tem.

Načrtovani prihranki pri bolezninah, osebni asistenci in investicijah

V gradivu po seji je objavljeno še stališče vlade do ocene fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. V fiskalnem svetu so 26. oktobra opozorili, da načrtovano zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja ni podprto z jasno predstavljenimi ukrepi. V novembrski mesečni informaciji so navedli, da proračunski dokumenti za leto 2027 predpostavljajo ukrepe v vrednosti približno 700 milijonov evrov. Z njimi naj bi primanjkljaj sektorja država zmanjšali s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda ob nespremenjenih politikah na načrtovanih 2,5 odstotka.

V vladi so pojasnili, da so ministrstva, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije že pozvali k pripravi ukrepov za omejevanje rasti odhodkov in učinkovitejšo porabo javnega denarja. Ob tem so opozorili na obveznosti, uzakonjene v času prejšnje vlade, posledice letošnjega dviga minimalne plače in potrebna sredstva za obrambne izdatke.

Finančni učinek ukrepov na področju socialnih transferjev so ocenili na 50 milijonov evrov, na področju osebne asistence na dodatnih 50 milijonov, pri bolezninah na 100 milijonov, zaradi zamika investicij pa na 140 milijonov evrov. Med predvidenimi ukrepi so navedli ureditev evidenc prejemnikov javnih sredstev, s katero bi odpravili nepravilnosti in podvajanja.

Rast stroškov dela v javnem sektorju nameravajo omejiti s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih, predvsem z upokojevanjem, prostovoljnimi odhodi in prerazporejanjem zaposlenih. Po navedbah iz gradiva je več kot deset odstotkov zaposlenih v javnem sektorju starejših od 60 let. Kjer bi bilo naloge mogoče opraviti z reorganizacijo in digitalizacijo, izpraznjenih delovnih mest ne bi nujno ponovno zapolnili. V vladi so napovedali, da bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta pripravili nov srednjeročni fiskalno-strukturni načrt s podrobnejšo predstavitvijo ukrepov.

Predlogi za odvzem državljanstva 13 osebam

Vlada se je seznanila s končnim poročilom o preverjanju morebitnih razlogov za odvzem slovenskega državljanstva ruskim državljanom, ki so ga od leta 2015 pridobili z izredno naturalizacijo. Varnostnim in obveščevalnim službam je preverjanje naložila 10. septembra. Po podatkih iz gradiva so bili 9. oktobra upravnim enotam podani predlogi za uvedbo postopkov odvzema državljanstva za 13 oseb s prijavljenim prebivališčem v tujini.

O posameznih primerih bodo na prvi stopnji odločale pristojne upravne enote. Obravnavana zakonska določba omogoča odvzem državljanstva osebi, ki dejansko živi v tujini in ima tuje državljanstvo, če je s svojim delom škodovala mednarodnim ali drugim interesom Slovenije.

Obravnavali bodo sodelovanje neregistriranih akterjev v kampanjah

V odgovoru na priporočila Komisije za preprečevanje korupcije so v vladi napovedali obravnavo sodelovanja tretjih oseb v volilnih in referendumskih kampanjah, kadar se te ne registrirajo kot organizatorji kampanje. Opozorili so, da njihovega financiranja in finančnega poslovanja ne nadzira noben organ, ter se sklicevali na priporočila Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Glede preostalih priporočil o financiranju političnih strank in kampanj so ocenili, da so bila ključna tveganja že obravnavana pri izvajanju priporočil skupine GRECO. Uvedbi sprotnega oziroma mesečnega poročanja o javnem financiranju medijev niso bili naklonjeni zaradi dodatnih administrativnih obremenitev.

Vlada je delno ugodila še zahtevi za dostop do dokumentacije o prometni nesreči 31. julija v predoru Kastelec, v kateri je bilo udeleženo službeno varovano vozilo s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Prosilec je zahteval zapisnik o ogledu kraja nesreče in dokumentacijo o ugotovitvah policije. V sporočilu niso navedli, kateri deli dokumentacije bodo dostopni.

Pomoč kmetom in obnova železniških prog

Vlada je sprejela odlok o 8,1 milijona evrov pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi posledic krize na Bližnjem vzhodu. Od tega bo 2,7 milijona evrov zagotovljenih iz evropske kmetijske rezerve, 5,4 milijona pa iz državnega proračuna. Pomoč bo dodeljena po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz evidenc. Potrdila je končno oceno škode zaradi letošnje suše v kmetijski proizvodnji v višini 233,4 milijona evrov.

Na ministrstvu za kmetijstvo bodo na tej podlagi pripravili program odprave posledic škode. Dopolnitev programa obnove po poplavah avgusta 2023 je zajela načrtovane posege na bohinjski progi med Jesenicami in Bohinjsko Bistrico ter na koroški progi med Prevaljami in državno mejo. Po začetnih sanacijah je bil promet na prizadetih odsekih omogočen z zmanjšano hitrostjo, nadaljnji posegi pa naj bi izboljšali varnost in odpornost prog.

Svetu za umetno inteligenco bo predsedoval Andrijanič

Vlada se je seznanila z ustanovitvijo strateškega sveta za umetno inteligenco in digitalizacijo, posvetovalnega telesa predsednika vlade Janeza Janše. Predsedoval mu bo Mark Boris Andrijanič, med člani pa so med drugim Marko Grobelnik, Marinka Žitnik, Jure Leskovec, Jure Knez, Andraž Tori in Medeja Lončar.

Svet bo pripravljal predloge za uporabo umetne inteligence, učinkovitejše javne storitve, zmanjšanje birokracije in razvoj digitalnih znanj. Cilj je Slovenijo do leta 2031 uvrstiti med pet digitalno najnaprednejših evropskih držav. Vlada je določila pristojne organe za izvajanje evropskega Akta o kibernetski odpornosti ter se seznanila z nameravanim podpisom memoranduma o sodelovanju s Češko na področju umetne inteligence.

Imenovanja v zdravstvu, arhivu in agenciji Spirit

Za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje je vlada imenovala Majo Pakiž, ki bo funkcijo nastopila 19. novembra, za državnega sekretarja pa Slavena Bajića, ki jo bo nastopil 1. decembra. Pakiž je specialistka ginekologije in porodništva iz UKC Maribor, Bajić pa specialist urgentne medicine, ki od julija dela v kabinetu ministra za zdravje.

Na podlagi odstopne izjave je z mesta direktorice agencije Spirit Slovenija z dnem 15. novembra razrešila Tamaro Zajec Balažič. Naslednji dan bo vodenje kot vršilec dolžnosti prevzel Saša Leskovšek, največ za šest mesecev. Za vršilca dolžnosti direktorja Arhiva Republike Slovenije je po razrešitvi Andreja Nareda imenovala Jureta Volčjaka. Funkcijo bo nastopil 13. novembra. V arhivu je zaposlen od leta 2004, od leta 2011 pa vodi sektor za varstvo najstarejšega arhivskega gradiva.