Po požaru v Logatcu NIJZ odsvetuje uživanje zelenjave z vrtov

Po obsežnem požaru v podjetju za predelavo odpadkov Blok v Logatcu Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja prebivalce, naj ne uživajo zelenjave z vrtov, ki jih je dosegel dim oziroma so se na njih odlagale saje. Takšno zelenjavo je treba zavreči, saj lahko vsebuje zdravju nevarne snovi, ki nastajajo pri gorenju. Pristojne službe medtem preverjajo tudi morebitno onesnaženje pitne in površinske vode. Zadnje meritve zraka niso pokazale preseženih vrednosti spremljanih onesnaževal, a laboratorijske analize še potekajo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po požaru v industrijsko-obrtni coni Zapolje v Logatcu objavil dodatna priporočila za prebivalce. Ogenj je v ponedeljek zvečer zajel objekt podjetja Blok, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadne električne in elektronske opreme, plastike ter kovin. Požar, pri katerem je nastajal gost dim, so dokončno pogasili šele v sredo okoli 13. ure, pristojne službe pa še ugotavljajo njegove posledice za okolje. NIJZ prebivalcem svetuje, naj zelenjavo, ki je bila vidno onesnažena s sajami ali drugimi usedlinami oziroma je rasla na območju, kjer so zaznali dim in odlaganje saj, odstranijo in zavržejo med mešane komunalne odpadke. Takšna zelenjava ne sodi niti na kompost niti med biološke odpadke, saj bi lahko onesnaževala s tem ponovno vnesli v okolje.

Po priporočilih inštituta bo ponovno zrasla zelenjava primerna za uživanje. Izjema pri že pridelanih plodovih so tisti, ki jih pred uporabo olupimo in niso vidno onesnaženi s sajami. Med primeri NIJZ navaja buče, kivi, kutine in fižol, ki jih je treba najprej temeljito oprati s čisto vodo in nato olupiti.

Zakaj so lahko nevarne tudi saje, ki se odložijo na zelenjavi?

Pri požarih industrijskih objektov lahko nastajajo številne zdravju škodljive snovi. Njihova sestava je odvisna predvsem od materialov, ki gorijo, temperature in količine kisika, ki je na voljo med gorenjem. Kot pojasnjuje NIJZ v strokovnem gradivu o vplivih požarov na zdravje, dim poleg različnih plinov vsebuje tudi drobne delce, na katere se lahko vežejo strupene organske in anorganske snovi. Pri gorenju lahko med drugim nastajajo policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini in furani. Nekatere od teh spojin so obstojne v okolju, posamezne pa imajo tudi rakotvorne lastnosti. Posebej problematično je gorenje umetnih mas in elektronskih odpadkov, saj lahko pri njem nastaja zapletena mešanica nevarnih snovi.

Zdravju škodljive snovi lahko v človeško telo vstopajo na več načinov. Med požarom je najpomembnejše vdihavanje dima, po njegovem koncu pa je mogoča tudi izpostavljenost prek hrane in vode Saje in drugi delci se namreč ne zadržujejo samo v zraku, temveč se postopoma posedajo na tla, rastline, vrtne površine in druge predmete. Z vetrom jih lahko zanese tudi dlje od požarišča, padavine pa jih nato sperejo v zemljo ali površinske vode. Prav zato zelenjava z območja, ki ga je dosegel dim, lahko predstavlja tveganje tudi takrat, ko požara ni več in se je kakovost zraka že izboljšala. NIJZ ob tem opozarja, da so za vplive dima posebej občutljivi otroci, nosečnice, starejši ter ljudje z boleznimi dihal in srca. Izpostavljenost lahko povzroči draženje oči in dihal, kašelj, glavobol ter poslabšanje kroničnih bolezni. Pri nekaterih nevarnih snoveh je pomembna tudi dolgotrajna izpostavljenost, saj se lahko kopičijo v organizmu.

Meritve zraka brez presežkov, analize vode še potekajo

Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME), ki so ga aktivirali že ob začetku intervencije, je v sredo opravil dodatne meritve koncentracij delcev PM₁₀ in hlapnih komponent v zraku. Po navedbah Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje presežnih vrednosti niso zaznali. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na območju požara namestila tudi mobilno merilno postajo za spremljanje onesnaženosti zraka z delci. Vendar meritve koncentracij delcev PM₁₀ same po sebi ne pokažejo njihove kemične sestave. Prav tako trenutne meritve zraka ne morejo ugotoviti, koliko onesnaževal se je med požarom že odložilo na tla in druge površine. Zato so za celovitejšo oceno morebitnih vplivov potrebne dodatne analize.

Posebna pozornost je namenjena pitni vodi. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je v sredo odvzel pet vzorcev, od tega dva iz vodnih virov in tri iz vodovodnega omrežja. Ob odvzemu niso zaznali neobičajne obarvanosti ali vonja, vendar to še ne izključuje prisotnosti onesnaževal. Za uporabnike vodovodnih sistemov Logatec in Rovte, in sicer dela Ložanske doline, zato do preklica še vedno veljata ukrepa prekuhavanja pitne vode in varčne rabe. Pri tem je pomembna razlika med mikrobiološko in kemično onesnaženostjo vode. Prekuhavanje učinkovito uničuje mikroorganizme, ne odstrani pa morebitnih nevarnih kemijskih onesnaževal. Njihovo prisotnost je treba preveriti z laboratorijskimi analizami, zato prebivalci še naprej potrebujejo navodila upravljavca vodovoda glede uporabe vode.

Danes, 12. novembra, je predvideno tudi vzorčenje površinskih voda na petih merilnih mestih. ARSO in NLZOH bosta preverjala morebitno prisotnost onesnaževal, povezanih s požarom in odtekanjem vode, uporabljene pri gašenju. Po navedbah Uprave za zaščito in reševanje so intervencijske službe gasilno vodo zbirale tudi v zbirnem bazenu na lokaciji, kjer je bila predvidena za nadaljnje ustrezno odstranjevanje.

V podjetju Blok so imeli dovoljenje tudi za predelavo nevarnih odpadkov

Požar je izbruhnil 9. novembra, nekaj po 22. uri v podjetju Blok v industrijsko-obrtni coni Zapolje II v Logatcu. Ogenj je hitro zajel velik del približno 8000 kvadratnih metrov velikega objekta, v katerem zbirajo in predelujejo odpadno električno in elektronsko opremo, tehnično plastiko ter odpadne kovine. Portal Preiskovalno.si je v sredo objavil pregled odločbe ministrstva za okolje iz maja 2023 in prečiščenega okoljevarstvenega dovoljenja iz julija 2026. Iz dokumentacije izhaja, da je smelo podjetje letno predelati do 20.897 ton odpadkov, od tega približno 2262 ton nevarnih. Na lokaciji je bilo dovoljeno hkratno skladiščenje do 1500 ton odpadkov, med njimi največ 200 ton nevarnih. Med temi so bili tudi odpadna električna in elektronska oprema z nevarnimi sestavinami, sestavni deli takšne opreme ter določene naprave z nevarnimi hladilnimi sredstvi. Kot so izpostavili tudi na portalu, za zdaj ni javno dostopnih podatkov o tem, kateri odpadki in v kakšnih količinah so dejansko goreli ter katere nevarne snovi so se ob požaru sprostile v zrak, vodo ali tla. 

Ministrstvo je leta 2023 tveganje za onesnaženje podzemnih in površinskih voda ocenilo kot minimalno - vendar pa je po navedbah vodje intervencije večina vode, uporabljene pri gašenju, odtekla v kanalizacijo in čistilno napravo, del pa naj bi dosegel tudi podzemne vode. Ministrstvo je takrat ugotovilo, da načrtovana sprememba v obratovanju ne predstavlja povečanega tveganja za zdravje ljudi - vendar pa so ob tem navedli, da pa bi požar ali razlitje snovi lahko predstavljala tveganje za okolje in zdravje ljudi. Po njihovi oceni naj bi bila verjetnost požara zaradi samovžiga zelo majhna - po takrat predstavljenih podatkih v centru namreč niso obdelovali ali skladiščili vnetljivih oziroma eksplozivnih snovi. Na portalu preiskovalno se tako med drugim sprašujejo, po katerih podatkih je temeljila ocena, da je tveganje za nastanek nesreč majhno. Ministrstvo je na podlagi takšne ocene odločilo, da za načrtovano spremembo obratovanja ni treba izvesti presoje vplivov na okolje niti pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Sprašujejo se tudi, ali so bili predvideni ukrepi zadostni za požar takšnega obsega.

Požar gasilo približno 700 pripadnikov različnih služb

Gašenje obsežnega požara v Logatcu je trajalo skoraj dva dni. Že v ponedeljek ponoči je na kraj prihajalo večje število gasilskih enot, ki so se spopadale z močno razvitim požarom in veliko količino gorljivih materialov. Po navedbah vodje intervencije Urbana Korenča so delo oteževali tudi težave z zagotavljanjem zadostnih količin vode in posamezne eksplozije. Gasilcem je uspelo preprečiti širjenje ognja na sosednje objekte. Zaradi nevarnosti porušitve dela objekta v nekatere prostore niso mogli vstopiti. S pomočjo delovnih strojev so zato odstranjevali tleči material, razkopavali kupe odpadkov in postopoma gasili posamezna žarišča. Po zadnjih podatkih Uprave za zaščito in reševanje je v celotni intervenciji sodelovalo približno 700 pripadnikov enot za zaščito, reševanje in pomoč. Med njimi so bili gasilci iz 77 gasilskih enot osmih gasilskih zvez ter pripadniki civilne zaščite in drugih strokovnih služb. Požar so dokončno pogasili v sredo okoli 13. ure. Po prvih poročilih med gašenjem ni bilo poškodovanih.

Vzrok požara ostaja predmet kriminalistične preiskave. Policija je že opozorila, da bo zaradi obsežnosti in poškodovanosti objekta ogled požarišča zahteven in dolgotrajen. Kriminalisti bodo preverjali tudi morebiten obstoj elementov kaznivega dejanja. V Delu so v torek poročali o domnevah strokovnjakov iz dejavnosti ravnanja z odpadki, da bi požar lahko povzročile litij-ionske baterije, ki predstavljajo vse večjo požarno nevarnost pri zbiranju in predelavi elektronske opreme. Policija teh domnev še ni potrdila. Medtem ko vzrok požara še preiskujejo, bodo za prebivalce Logatca in okoliških krajev pomembni predvsem rezultati analiz vode in morebitnih drugih onesnaževal. Od teh bo odvisno, ali bodo potrebni dodatni okoljski ukrepi in kdaj bo mogoče odpraviti sedanje omejitve.